Kopice (2202 m)

Dovški križ je križišče grebenov, trije kraki so 'visoki', le četrti (južni) 'enakomerno odsekano' pada v Vrata. Pravzaprav je južni greben dvojen: Kopice in Šplevta. Greben Kopic kaže nabrušen obraz z vseh strani. Zelo lep pogled nanj je z grebena Šplevte. Pred nami se odprejo tri markantne kopice in to v treh nadstropjih: najvišja je priraščena na vršno pobočje Dovškega križa in ni tako nabrušena in mogočna, 2399m, srednja deluje najbolj strašljivo, 2300+ m, spodnja pa je edina(?), ki je uradno imenovana, 2202m (Kopice, na nekaterih zemljevidih se ponaša celo z imenom Gornja(?) kopica). Precej nižje spodaj se greben Kopic konča v travnatem pomolu, ki nosi ime Spodnja ali Mala kopica.

Midva bova posamezne vrhove imenovala takole: Kopice so cel greben od travnate/macesnate Male kopice, 1904m, ki se prek dveh zelo izrazitih kopic, Spodnja, 2202m, in Gornja, 2300m, zaključi s koto 2399m, Vrh kopic, ki je zasekano prislonjena na vršno pobočje Dovškega križa.

Greben

Greben Kopic

Z Brinove glave kmalu odcepimo s potke desno navzgor in po mestoma kar strmih travah dosežemo Malo kopico, oziroma travnato pobočje pod pečinami Kopic (labirint Kopic je od spodaj precej nepregleden). Z mesta, kjer se greben navpično požene navzgor, se usmerimo levo v kratko grapo in nad njo nadaljujemo spet v levo čez rob in navzgor po grapi, ki se zaključi s kratkim navpičnim kaminom (III)(prav možno je, da se temu skoku lahko umaknemo na levi strani grape). Tu spet dosežemo greben, prečimo vodoravno v levo čez rob po vse bolj shojeni potki/stečini in po udobni polici pod previsno steno dosežemo zagruščeno grapo, ki nas pripelje na travnat plato pod vrhom Spodnje kopice. Do vrha težav ni več.

Z vrha je možen lahek sestop (I) do krnice Na brinju (najprej v škrbino pod Gornjo kopico in levo navzdol do lahkega skoka, pod njim desno po polici do grušča - krnico dosežemo naravnost navzdol).

S škrbine med Spodnjo in Gornjo kopico se najprej vzpenjamo na desni strani grebenskega raza in višje usmerimo levo v drugi kamin/žleb (II, podrto), ki nas privede na zašiljen in raztreskan greben. Po njem (začetek II-III) na predvrh, kjer čaka malce siten prestop v vmesno škrbino (II). Do vrha Gornje kopice nas loči še grušč in lahke pečine.

Z JV predvrha Gornje kopice poteka 'lahek' prehod (a zato orientacijsko siten) direktno navzdol v krnico Na brinju. To je najbrž tudi smer najlažjega pristopa Gornje kopice (do II).

Sestop v naslednjo škrbino je daleč najtežji del prečenja. Po zašiljeni rezi (II) sestopimo do dveh stolpov (vrata), kjer pogledamo v škrbino (zelo izpostavljeno). Po gladkem kaminu/zajedi (II-III) dosežemo izjemno krušljiv skok. Navzdol brez vrvi ne bi bilo več varno. Spustimo se do podrte laštice (pri plezanju navzgor težave dosežejo III) in prečimo levo nazaj na greben (II-III).

Nadaljevanje na zadnjo kopico, Vrh kopic, je potem presenetljivo lahko. Vmesnim zaobljenim grebenskim skalam se umaknemo malce v levo, kjer nas travnat žleb pripelje nazaj na greben. Nekoliko težaven je še sestop z vrha v škrbino (kjer se greben prisloni na vršno pobočje Dovškega križa). Razbita rez se konča z nekajmetrskim skokom, ki ga obplezamo po polici/laštici na levi (bolj pripravna je spodnja)(II+).

Pristop

Iz krnice Na brinju je pregled nad Kopicami povsem nerazviden. Nad nami so trije vrhovi in najnižji je kota 2202.

Tik po vpadnici vrha se iz krnice usmerimo desno navzgor in po grušču dosežemo kratko skalno zaporo nekaj deset metrov pod škrbino. Po polički se umaknemo v desno, višje splezamo navzgor čez kratek skok in nadaljujemo do škrbine. Po grebenu (v desno) splezamo na vrh. Mestoma I. stopnja.