Kokrska Kočna (2520 m)

Iz Suhega dola vodita proti Kokrski Kočni (do Bivaka v Kočni) dva brezpotna pristopa (lovska in pastirska pot). Na glavni greben lahko od tu priplezamo tudi po brezpotnem grebenu (ne poznava).

Najbolj zanimiv pa je pristop po SZ grebenu (Iz Makekove Kočne prek Velikega vrha do vrha Na križu). Malce naprej, tik pod spodaj omenjeno škrbino nad Povnovo dolino, dosežemo markirano pot, ki vodi na vrh Kokrske Kočne. Pravzaprav je zgoraj zmeda z imeni. Kokrska Kočna bi verjetno morala biti tam, kjer je vrh Na Križu (o tem so prepričani Jezerjani, enako trdi tudi stara vpisna knjiga na vrhu Na križu).

Greben

SZ greben

Z grebenom je najbolj naravno pričeti že na Velikem vrhu, lahko pa se spodnjemu, zaraščenemu delu umaknemo in se na greben vzpnemo šele desno od vstopa v Povnovo dolino (menda je možen tudi pristop z juga). Najbolj sitno mesto na grebenu so prepereli stolpi na Oltarjih (vrv). Temu in nadaljnim težavam na grebenu se sicer lahko umaknemo globoko na južni strani, kjer pa nas prav tako pričaka vsaj en izjemno smotan prehod (ne priporočava)(vseskozi se vzpenjamo po sistemih poličk). Najkrajši sestop s Kočne do izhodišča poteka po markirani poti, ki vodi na Jezersko (na sedlu pod Visokim vrhom odvijemo naravnost v Makekovo Kočno).

Na Velikem vrhu nas takoj pričaka nekaj rušja in najbolje storimo, da se strogo držimo grebena. Po kratkem predahu v macesnovem gaju in lahkih pečinah nas spet pričaka precej sitno prebijanje skozi rušje (vmes prečimo Lipovo peč, 1872) vse do SZ stene.

Do nje nas loči še težji prehod prek dvojnega ostrega stolpa (prvega obvijemo nižje, desno po travah, ali pa ga obplezamo v desno navzgor in okoli robu, nato z leve splezamo na drugega in poiščemo strm sestop na desni strani grebena)(II).

Čez steno splezamo po izrazitih poklinah/poličkah (I-II) in na kratki grebenski izravnavi (ob)plezamo še dva stolpa (prvega po travah na desni, z drugega sestopimo po lahki polički prav tako na desni strani). Greben se potem za kratko dvigne do naslednje rame, Oltarji (2137, možic), kjer se pred nami odprejo raztreskani in prepereli stolpi.

Prehod preko teh stolpov do naslednjega pragu je najbolj siten (ključen) del prečenja. Nekaj stolpov preplezamo po grebenu, z najtežjega sestopimo po laštici tik pod vrhom na levi strani (III, zelo izpostavljeno)(stolpu se lahko tudi povsem umaknemo po travnati polički tik pod grebenom na desni strani, lažje), nadaljujemo po polički v desno ter splezamo navzgor na zadnji stolp in po grebenu sestopimo v škrbino.

Nad pragom (I-II) nadaljujemo po lahkem/položnem grebenu in naslednji višji prag zastavimo v levo (lahko tudi prav po grebenu), kjer dosežemo škrbino pred zadnjo težavo. Kratko, a povsem navpično mesto preplezamo v desno navzgor do pokline/žlebu (III, kompaktna skala), ki nas vodi v levo. Nadaljevanje do vrha Na križu, 2484m, in naprej do markacij je lahko (I).

Pristop

Pastirski prehod v Dolce

Direktni in brezpotni prehod iz Suhega dola v Dolce poteka levo od vpadnice Dolcev:

Markirani poti s Suhadolnika sledimo, dokler ne zavije čez suho strugo v desno proti Taški. Nadaljujemo na levi strani struge, kmalu ujamemo gozdno cesto (zavije v levo) in se nekaj časa vzpenjamo po njej. Na primernem mestu (ponavadi možic) zavijemo s ceste v desno navzgor in kmalu dosežemo večje melišče pod steno in se po njem vzpnemo do skoka, ki pada z Dolcev v Suhi dol (na levi strani melišča).

Shojen prehod se nam odpre v levo (spodaj je gruščnat in zelo podrt, zgoraj pa strm in gozdnat). Na sedlčku nadaljujemo desno navzgor ob zelo podrtem gruščnatem jeziku (vzpenjanje je lažje po travah na levi strani grušča), na vrhu ga spet prečimo (najbolj siten del) in nadaljujemo po prečnici v desno. Na koncu prečnice se vzpnemo še nekaj metrov, prestopimo rob in se spustimo v (Spodnje?) Dolce, ki jih dosežemo malo nad skokom, ki smo se mu umaknili po levi strani.

Višje se vzpenjamo po travah na desni strani, pod steno pa spet prečimo grušč in na levi strani poiščemo lahek prehod, nad njim kmalu dosežemo markirane poti (izberemo lahko pot mimo bivaka na Kokrsko Kočno ali pa nadaljujemo po poti čez Dolce k Dolški škrbini). Poglejmo zimsko varianto proti Kokrski Kočni:

Desno od vpadnice bivaka sta dve grapi, ki omogočata prehod na izrazito in široko zagruščeno gredino. Markirana pot gre po zgornji, možen pa je prehod tudi po spodnji. V zimskih razmerah je spodnja grapa lažja (vrh grape je na višini bivaka), na vrhu grape se vzpenjamo navzgor po gredini in na vrhu zavijemo levo v grapo (markacije ležijo na levi strani grape in se ji višje tudi umaknejo) in se po njej vzpnemo na glavni greben Kočne (najnižja škrbina na vrhu je prehod v Povnovo dolino, Kokrska Kočna je na desni strani škrbine).

Smučanje

Povnova dolina (osrednja grapa, Grapa)(IV, mesta S5, 1200 m)

Povnova dolina je široka grapa in je zelo lepo vidna z Jezerskega. Kočno preseka na pol: levo od Povnove je Kokrska Kočna, desno pa vrh Na Križu (2484m). Smer je v kopnih razmerah ocenjena z II/I. V nekaterih virih je smučanje v Povnovi dolini ocenjeno tudi s IV- in mesta z S4+ (tudi sam bi jo ocenil tako).

Največji problem je, kako sploh priti v Povnovo dolino. Do velikega skoka, ki loči Povnovo od Makekove Kočne, poteka shojena (neoznačena) potka (od gozdne ceste se levo odcepi markirana pot za slap Čedca, desno gre markirana pot-cesta na Veliki vrh, naravnost pa gre prava potka). V vpadnici čez skok v Povnovo ne gre, nekoliko desno od vpadnice je strmo pečevje, kjer pridemo skozi s slabo trojko (ob dobri zimi, bi utegnilo biti zalito) in potem levo v Povnovo.

Najlažji in običajni vhod v Povnovo pa poteka po melišču desno navzgor. Ko se melišče cepi (skok), izberemo desni krak in nato nad skokom prečimo v levo (levi krak melišča je ožji in težje prehoden in se mu tako lepo izognemo). Čaka nas le še nekaj metrov navzgor, potem pa dolga in lahka prečnica skoraj vodoravno v levo (malce gre na mestih tudi navzdol), ki nas privede v Povnovo dolino.

V spodnjem delu grape nas kmalu pričaka (za celo širino) sistem skokov in prehodov med njimi (pod Malim kupom). Prehode iščemo na levi strani (na desni so težji). (V primeru, da snega ni dovolj in da so skoki kopni, je leva varianta kar zapoved.) V sredini se grapa razširi in je brez skokov. Na višini okoli 2300m je zatrep. Z vzponom nadaljujemo na desni strani, kjer je izrazito in ozko (in nekaj bolj strmo) nadaljevanje grape, ki izstopi na grebenski škrbini, 2441m (najnižja točka med Kokrsko Kočno in Na Križu). Zadnji metri do škrbine so zelo strmi (in v kopnem skrajno krušljivi).

Ker je pristop po Povnovi zelo dolg, je možna varianta vzpona zgoraj opisan pastirski prehod v Dolce in nadaljevanje do škrbine, ki pada v Povnovo dolino.