Prečenje Storžičeve skupine

Načrt

Za izhodišče sva izbrala parkirišče pred Gozdom, 800- m. Po spodnji markirani poti na Kriško goro, 1471 m, in naprej na Tolsti vrh, 1715 m. Spust na Malo Poljano, 1325 m. Po grebenu, čez Psico, na vrh Storžiča, 2132 m. Nadaljevanje na Bašeljski preval, 1630 m, Bašeljski vrh, 1744 m, do Mačenskega sedla, 1622 m. Vzpon na Mali Grintovec, 1813 m, Srednji vrh, 1853 m, in Cjanovco, 1820 m. Sledi še spust prek Jakoba v Preddvor. Poti med Kriško goro in Storžičem nisva poznala, ostalo pa sva že večkrat prehodila. Skupna višinska razlika vzpona je okoli 2300-2400 m, spusta pa še 300 metrov več. Po uradnih podatkih je hoje za dobrih 12 ur.

Potek ture

Spodnja pot na Kriško goro je ena najbolj strmih gozdnih poti (dvigne se za 700- m), kar jih je v naših hribih. Po zahtevnosti (težave) je lahka, vzpenja pa se precej naravnost navzgor, tako da sva bila kmalu pred kočo na Kriški gori, kjer je vedno polno hribovcev. Nadaljevanje do Tolstega vrha je bolj neobljudeno in poteka večinoma po grebenu, v soncu je zelo prijetna pot. Sledil je spust na Malo Poljano in počitek pri požirku iz hladnega izvira.

Pot je šla nato spet navzgor mimo Velike Poljane, kmalu iz gozda ven in proti Psici. Tu je bilo nekaj markacij že hudo obledelih in tako sem ob prvem za to pripravnem mestu odcepil na nepot. Nekaj časa (ob pritoževanju nad potjo (takrat še nisem vedel, da je nepot)) je še šlo, potem sem le ugotovil (glasen zvočni kontakt s precej oddaljeno Marijano, ki je 'falila' malo manj), da sem zgrešil. Zapeljal sem se bližnjici (ki se vedno izkažejo za odlične in preverjene daljšnice) in krenil naravnost navzgor proti grebenu. Nekaj krušljivih pragov, nekaj še bolj izzivalnega in bodečega ruševja in z jezikom do tal sem okoli Psice (zdaj mi je končno jasno, odkod prihaja ime) ujel Marijano. Nadaljevanje je precej monotono (navzgor, pa večinoma po ravnem, malo navzdol, okoli ovinka (''Ne nisva še tam.''), pa spet naravnost in spet nov ovinek (''Ne še vedno nisva tam.''), pa spet ovinek (''Še en ovinek.'') in spet ovinek (''Še ne.'') in spet ovinek (''Ne še.'') in spet ovi(''Tuki je.'')nek in prišla do križišča, kjer se priključi pot iz Žrela (najkrajša pot na Storžič). Še malo znoja in dosegla sva vrh.

Sledil je prijeten spust in krajši vzpon na Bašeljski vrh in spet spust na Mačensko sedlo. Na nebu se je ta čas prikradlo nekaj oblakov in potegnil je kar lep veter, tako da se je precej shladilo. Torej sva bila primorana v gibanje. Najprej na Mali Grintovec (še en Mali Grintovec je pa tik pod ta pravim Grintovcem), spet spust in sledil je še zadnji vzpon, na Srednji vrh, ki je najvišji vrh v vzhodnem grebenu Storžiča. Marijano je že precej pobiralo, mene pa na vrhu hladilo in ohladilo, ko se je 'črna žvina' prikazala na vrhu.

Sledil je sprehod do Cjanovce (imenujejo jo tudi Zaplata (pobočje), kjer je znani Hudičev boršt) in spust, ki naju je lepo grel (pri teku navzdol se telo močno ogreje), mimo Jakoba do parkirišča nad Hribom pri Preddvoru.

V teku sva nadaljevala do doma, dobila prevoz do avta in ...

Prečenje Storžičeve skupine (27.5.2000)

• Parkirišče pod Gozdom
• Kriška gora
• Tolsti vrh
• Mala Poljana
• Psica
• Storžič
• Bašeljski vrh
• Mali Grintovec
• Srednji vrh
• Cjanovca
• Jakob
• Parkirišče nad Hribom