Prečenje Lope: s Prevale po grebenu do Črnelskih špic

Načrt

Tuma je v eni od svojih raziskovalnih poti po JA obiskal tudi Lope, 2406m. Pot ga je s Prevale vodila na Lopo in naprej do Grdega in Hudega vršiča. Sestopil je do škrbine med Črnelskima špicama in se povzpel na oba vrhova. Nekaj takega sva imela v mislih, ko so vremenarji za soboto obetali lep in sončen dan. Na Jesenicah je začuda začelo deževati in enako je bilo nekaj čez deveto tudi na Nevejskem prevalu. Zamalo se nama je zdelo, da bi kar obrnila, zato sva si čas skrajšala z dobrim spancem. Ob enajstih je padla še zadnja kaplja in ob dvanajstih sva se z Neveje začela vzpenjati proti temnim oblakom na Kaninu. Prav veliko si nisva obetala. Prelepa zmota! Na Prevali se je na lepem zjasnilo (močan veter je razgnal oblake) in vreme je bilo vse lepše.

Vršiči pod Lopo

S Prevale sva nadaljevala po normalki do Vršičev pod Lopo, ki sva jih b.p. dosegla na zahodnem vrhu (rama), 2196m. Po grebenu sva brez večjih težav prilezla do najvišje točke Vršičev. Nadaljevanje grebena proti Lopi pa je menda neprehodno (Mihelič, Julijske Alpe), pa nama radovednost ni dala miru (nadaljevanje v gorniški literaturi ni nikjer? omenjeno). Greben se je res našpičil in plezanje je postalo težje. Nekaj časa je šlo, potem sva pa zagledala grebensko rez zašiljeno v noževo rezilo. Poskusila sva obvoz po levi, toda tam ni bilo kruha (izpostavljeno do melišča, nobene pametne poličke). Vrnila sva se nazaj na greben in od tu sem splezal do rezila. In glej, na levi strani, tik pod grebenom, sem našel lepo poličko (oprimki so kar grebensko rezilo). Naprej sva nadaljevala prav po grebenski rezi (malo jahanja) in izpostavljeno splezala čez kratek prag na zadnji stolp pred škrbino (do sem so težave za II+, najtežji del celotnega grebena do Črnelske špice). Do škrbine večjih težav ni več. Nasvet za tiste, ki vas bo tura prepričala: greben tu obvoza nima, potrebno je plezati prav po grebenski rezi.

Lopa

Nadaljevala sva po grebenu proti vrhu Lope. Pragovi so kratki (do II) in prekinjeni s travami (niso preveč strme). Do vrha večjih težav ni bilo, možnih prehodov je veliko. Z Lope sva sestopila po grebenu na drugo stran (to je normalni pristop: v opisu je 50m zahtevnega plezanja II. stopnje). Teh težav nisva 'našla' (Klinar Miheliču v šali očita, da včasih preveč gleda težave s ceste s pomočjo daljnogleda, namesto da bi jih 'pošvatal'). Malce strmih trav med skalami in še kratek in lažji žleb (I-II). S škrbine nazaj grede proti Lopi res izgleda komplicirano, ampak 'frontalni' pogled na srečo velikokrat laže...

Ovčji vršiči

Nadaljevanje do Konjskih polic prav po grebenu brez resnega plezanja ni možno (navpičen prag, vsaj dobra III). Nekaj časa sva se zaganjala navzgor (spodaj je previs), pa nisva povsem verjela oprimku. Težave sva obvozila po italijanski strani (shojena potka pelje brez izgube višine tik pod skalami). Takoj, ko se je teren omilil, sva 'splezala' navzgor in na greben prišla tik ob najvišji točki Konjske police (dvoglavi vrh, višji je zahodni). Nadaljevanje grebena do Hudega vršiča nama ni postreglo z večjimi problemi (kakšen pragec I-II). Vmes sva prekoračila dvoglavi Grdi vršič (prvi vrh je za 5m nižji, zato pa je veliko bolj izrazit).

Povabilo

Greben je tipično Kaninski in seveda spominja na prečenje od (Visokega) Kanina do Hudega vršiča. Vtis ni tako zelo resen, in tudi težave so za spoznanje manjše. V soncu pa je greben naravnost božanski. Ne le, da imamo prijetno plezarijo in razglede daleč naokoli. Še lepši so razgledi pod noge. Roža pri roži, kaže, da je prav sedaj glavna sezona 'alpske flore'. Plantaže cvetja so tako goste, da se hoji po njih včasih sploh ni moč ogniti. Sprašuješ, če je kaj planik. Ja, tudi nekaj planik je. Takole na pamet jih je za 'ene' ducat večjih nasadov. Midva sva jih nabrala za polno vrečo in jih bova doma za zdravje namočila v šnopsu. Ma smo se hecali, flora je za gledat, ne za trgat!

Črnelske špice

Tuma je hotel s Hudega vršiča sestopiti v globoko škrbino med Vršičem in Veliko Črnelsko špico, pa ga je previden vodnik prepričal v nasprotno. Midva praviva, da je imel Tuma prav. Greben je 'brezpotno' prehoden. Prehodi do škrbine se odpirajo šele, ko se pogleda čez rob. In kar nekajkrat sva pogledala čez rob (vedno z nasmeškom). Grebenskim težavam sva se najprej umikala na desno stran (pragovi do II-), potem sva pa zadnji del nad škrbino plesala grebenski slalom. Malo nad škrbino sva po travni polički prečila prek roba na levo stran grebena. Po pragu sva sestopila do nižje poličke (II+) in po njej čez rob na desno stran grebena (malce navzgor), kjer sva se lahko spustila v škrbino. Črnelsko špico sva 'naskočila' kar naravnost čez prvi prag (malce levo od grebena, II) in potem malo po travah in malo po skalah do skalne grebenske stopnje. Resno sva poskusila prav po grebenu, pa so težave kmalu zrasle na III (izpostavljenost je absolutna, italijanska stran je povsem prepadna). Vrnila sva se do prvih trav in prečila v zahodni smeri (trave so strme, tik pod skalami, ki služijo za oprimke, pa je nekakšna ozka travna polička), dokler se nad nama ni odprl lažji travnat/skalnat svet. Po njem sva brez večjih težav prilezla na vrh.

Sestop

Po normalki sva sestopila v škrbino in se povzpela še na Špičko (Mala Črnelska špica). Za sestop do izhodišča sva si izbrala brezpoten prehod pod Špičko, ki pripelje na sedlo pod Vrhom Laških brežičev (speleološki bivak). S Špičke sva nadaljevala kar po grebenu (po opisu naj bi šlo nekoliko naokoli po desni strani) in na grušču (malce nad višino Vrh Klinkonovega žleba) ulovila slabo vidno prečno 'brezpotno potko' (tu zavije pot čez rob). Pot sva žal kmalu izgubila in za kazen lovila lahke prehode (možnosti je veliko) prenizko pod steno (opis poti je bil le v glavi in vrisan na zemljevidu). Potrebno se je držati opisa v Manj znanih poteh (tik pod steno!). S sedla sva po poti 637 (izbrala sva spodnjo varianto, zgornja preči pod glavnim grebenom) sestopila do ceste prav na točki Nevejskega prevala, 1190m. Od tu je do parkirišča le nekaj kratkih minut.

Prečenje Lope: s Prevale po grebenu do Črnelskih špic (27.7.2002)

• Nevejski preval
• Prevala
• Vršiči pod Lopo
• Lopa
• Konjske police
• Grdi vršič
• Hudi vršič
• Velika Črnelska špica
• Mala Črnelska špica
• sedlo pod Vrhom Laških Brežičev
• Nevejski preval