Prečenje Košute

Načrt

Za izhodišče sva si izbrala Matizovec. Prek Kofc na Veliki vrh, prečenje Košute do Košutnikovega turna (najvišji vrh v grebenu Košute), sestop do Dolgih njiv, prek planin pod Košuto (Tegoška, Pungrat in Šija) nazaj do Kofc in sestop do Matizovca. Pot poteka vseskozi po markiranih poteh. (Greben Košute naj bi torej prehodila skoraj v celoti, izpustila bi le brezpotni in tehnično zahteven del grebena od Košutnikovega turna do Tolste Košute.) Poti vnaprej nisva poznala, razen odseka od Kofc do Velikega vrha. Skupne višinske razlike je za 2300-2400 metrov, uradno naj bi bilo za 12-14 ur hoje.

Potek ture

Na Matizovec sva pripeljala okoli poldne in komaj našla prostor za avto (računala sva, da bodo nekateri planinci ob tej uri že sestopili, pa je bilo vreme prelepo). V gozdu je bila pot precej blatna, pri domu na Kofcah gneča, proti Velikemu vrhu pa vse bolj lepo. Nebo brez oblačka, sonce je grelo ravno prav (maja v hribih ponavadi še ni vročine). Kmalu sva bila na vrhu in si spoštljivo ogledovala greben vse do Košutnikovega turna. Na južni strani položnejša travnata pobočja, na severu pa strma in skalnata. Greben je dolg 10 km (skoraj enakomerno dvignjena pregrada, visoka večinoma čez 2000 m).

V teku sva se pognala po grebenu. (Visoko v gorah, veter v laseh, sonce mežika v travi, lepo shojena, skoraj ravna pot. Pljuča dihajo globoko, srce mi hitro utripa, vsaka mišica je napeta kot struna, koraki pojejo, v meni pa sreča. Top, top, top...) Letela sva čez Toplar, Kofce goro, skočila na Malo Kladivo in se umirila na strmini pod vrhom Kladiva (pot je še dolga). Sledil je spust do Škrbine, 1869 m, najnižje točke v grebenu.

V zmernem tempu sva nadaljevala na Tegoško goro. Pot je bila vedno slabša, večinoma se je bolj slutila, markacije so bile zelo obledele, midva pa tudi vedno bolj utrujena. Prečenje Košute, ki večinoma poteka tik pod grebenom, na nagnjenem terenu (tam kjer je pot slabo shojena) po travah in skalah, je za stopala zelo obremenjujoče, leva noga se zvija navzven, desna pa navznoter.

Tegoška gora ima zahodni (Pungartska gora) in vzhodni, glavni vrh. Tudi naslednja gora v grebenu, Macesje, ima zahodni (Užnik) in vzhodni, glavni vrh, ki je le devet metrov nižji od najvišjega vrha v Košuti. Užnik prepoznamo po njegovem severnem spremljevalcu Cjajniku, orjaškem skalnatem stolpu.

Tu sva bila že pošteno utrujena. Naporno sva se vzpenjala proti naslednji precej visoki špici in upala, da sva že pri Košutnikovem turnu. Kazalo je vse boljše, nadaljevanja ni bilo videti in vse bolj sva verjela, da zdaj zdaj prideva na končno postajo v grebenu. Šele na samem vrhu se je izkazalo (''Ni še konec, do Turna je še kar nekaj.'' in razočaran odgovor), da stojiva na vzhodnem vrhu Macesja. Sledil je še malo nižji vrh, Ostrv, in nato še zadnjih 100 metrov vzpona na tokrat pravi Košutnikov turn. Tu sva uživala v počitku, se naslajala nad pogledom na prehojeno Košuto in si ogledovala pot po planinah pod Košuto. Nad nama je neslišno priletela senca in potem naju je pozdravil pilot v jadralnem letalu, čas je bil, da nadaljujeva.

Sestopila sva po Z poti na Spodnjo Dolgo njivo in v teku nadaljevala po poti pod Košuto, ki se vije med 1400 in 1600 metri višine. Marijano je pri teku začelo boleti pri strani (stitches), pa sem si malo pretegnil noge, pognal naprej, vmes poiskal dva vodna izvira, natočil, nato lovil Marijano, pa spet ušel... Tako sva v drncu, malo pa 'peš', prišla na Kofce. Še kratek sestop do Matizovca in tura je bila končana.

Prečenje Košute (14.5.2000)

• Matizovec
• Veliki vrh
• Toplar
• Kofce gora
• Malo Kladivo
• Kladivo
• Pungartska gora
• Tegoška gora
• Užnik
• Macesje
• Ostrv
• Košutnikov turn
• Spodnja Dolga njiva
• Tegoška planina
• Planina Pungrat
• Planina Šija
• Kofce
• Matizovec