Dom na Komni

Planinski dom ali gostilna v osrčju gora?

Je res edini cilj planinskih koč čim večji dobiček in čim hitrejše menjavanje gostov? Vas kdaj obiščejo take misli. Mene vedno, ko sem v bližini Doma na Komni, zato se mu vsakič ognem. Na S strani doma poteka markirani obvoz, po J strani je nemarkirani. In če je potrebno globoko gaziti, nič hudega, se splača.

Če ne mislita nič naročiti...

Pred leti sva s prijateljem odrinila iz Kranja in po hribih in gorah po nekaj dneh prilezla do Komne. Z vremenom res ni bilo sreče, vsak dan naju je pralo. Pred Domom na Komni sva si na kuhalniku pogrela konzervo (še pred kosilom sva v koči kupila in zunaj pojedla manjše okrepčilo: štiri velike porcije kislega mleka in dva litra ledenega čaja). Ko sva jedla golaž, je začelo deževati. Na hitro sva pospravila iz konzerve na varno v želodec in z vso kramo priletela v kočo. In je prav tako hitro priletel upravnik.
'Kmalu pridejo planinci, če bi se umaknila, da se bodo lahko usedli.'
Najbrž sva dajala videz (načeta od večdnevnega potepanja), da ne misliva nič naročiti (kislo mleko in ledeni čaj sta bila očitno že pozabljena). Ampak prosim lepo. Zunaj je bil naliv in naju je meni nič, tebi nič odganjal iz koče ven (ker ne bova več zapravljala). Je to planinsko zavetišče? A je bilo še veliko prostora. Pospravila sva kramo v nahrbtnik in se usedla na konec proste mize. Teh silnih množic planincev (in s tem potencialnega groznega denarja za kočo) ni bilo še nikjer.

Na srečo se je čez dobro uro zjasnilo in sva odjadrala ven. V planu sva imela še strašno dolgo pot, a naju je načel vsakodnevni dež (oba sva bila prehlajena). Napoved je bila slaba, dokončal me je pa Dom na Komni. Ob lepem vremenu sploh ne bi bila gosta v kočah. Ušla sva dol in sklenila, da greva spet nazaj v gore šele, ko bo suša. Od takrat se planinskim kočam umikam, vsako leto bolj dosledno.

Danes je zastonj

Novembra 1998 sva z Marijano v petek ponoči prilezla do Doma na Komni. Spraševala sva o najcenejšem ležišču, a se je odgovor začel z okoli 2500 SIT navzgor (za enega seveda). Skupnih in zasilnih nimajo. Tako pravijo. Tudi zimske sobe ni, ker so jo obnavljali (ne naju farbat). Se je pa menda za vikend odprla Koča pod Bogatinom (v soboto je bila na Krnu obletnica vojnih norosti). V temi sva nadaljevala naprej in vrata koče so bila res odprta. Gostov ni bilo nobenih, le ta 'domači'. Lepo sva bila sprejeta, vzeta na spanje v lastni in topli sobi in še večerjo sva dobila za povrh. Cena: 'sitnica'. Za naju je bilo zastonj, so ravno odprli. V soboto pričakujejo obiskovalce proslave, v soboto ne bo več zastonj. V soboto sva spala v zimski sobi pri Sedmerih jezerih...