Pozno zvečer je bilo nad Johannisberg oblačno, a napovedana je bila jasna noč. Ponoči ob treh je bilo nad Johannisberg začuda še vedno oblačno in očitno je malo predtem tudi deževalo, ob štirih se je še Grossglockner zabutal, tako da sva obupala in zadremala nazaj, dokler naju šele četrt čez šest ni predramila jasnina ...

Predori in Gamsgrubenweg so povsem očiščeni, takoj nad "piknikplacem" sva šla na smuči, s spodnjega ledenika (Bockkarkees) nisva pociljala direktno proti Oberwalderhuette, temveč sva sledila smučini v desnem loku in se na zgornji ledenik (Pasterzenboden) spustila v dooolgi in položni "poševnici" do Rifflwinkel. SV stena Johannisberg se v vodničku oglašuje in baha s 45-50° na 200 vm, a resnica je žal takšna, da je naklon pobočja vsega 40°, z izjemo krajšega in ožjega odseka v direktni varianti tik pod vrhom (45°), ki se mu sicer da elegantno ogniti po širokem snežišču tik levo od vpadnice.

Ker je bila celotna flanka prekinjena s kar nekaj napokami praktično preko cele širine, vršni del snežne odeje pa je bil dodobra namočen, sva se po pameti navezala. Mostički so vsi zdržali, tudi gniloba je bila še v rangu sprejemljive varnosti, tako da sva odsmučala nazaj po pristopni liniji. Pri tem sva sprožila na tone gnilca in spotoma zafilala nekaj razpok. Sledila je dooolga prečnica do bajte (nekaj 10 m tudi navzgor), rob sva dosegla tik nad bajto, odkoder je presentjlivo strm in lušten spust do spodnjega lednika, ki pa je bil za smučarske užitke zaradi "deževnih žlebov" po celotni širini povsem neprimeren; kot da ne bi znala smučati. Z enim peš prestopom nad bajto in še enim pri Wasserfallwinkel sva prismučala do piknikplaca, odkoder je še pol ure hitrega marša do Garaž.