Glede na napovedano vremensko okno ("samo" oblačno) sva v soboto spotoma skočila na FKK, kjer sva začuda večinoma imela modrino nad sabo. Vzpon po bližnjici od galerij, odsmučala sva čez severno steno in se do izhodišča vrnila skozi tunele Gamsgrubenweg. V smučarski smeri čez severno steno so bile prav zanič razmere (sitna skorja) z izjemo krajšega odseka, ki je bolj obrnjen proti soncu in je bil ravno prav nagnojen. Nasploh sneg hitro pobira, nad in pod sedlom FKK je že potreben peš prestop, prismučala sva do klopc na koncu Gamsgrubenweg (2550 m).

Hochfeiler-ja sva se lotila z zahoda, iz doline Pfitsch (druga varianta je iz Avstrije, s severa). Popoldan in zvečer je deževalo, tako da sva namesto vzpona do bivaka z avtom zgoljufala do zgornjega "parkirišča" na 2054 m. Ponoči se je povsem zjasnilo, ob 3:30 štart, po dveh urah sva bila na Griesscharte, potem se pa kar zavleče do vznožja stene. Najprej spust na Rotkees, ki je bil zjutraj tako leden, da sva imela navkljub položnemu terenu probleme brez srenačev. Zatem sledi še smotano prečenje do Schlegeiskees, ki je bilo že namočeno.

Severna stena je visoka 300 m, naklon narašča od 45° spodaj do 50° zgoraj. Prestop čez krajno poč in spodnja tretjina je bila že zjutraj namočena in razbrazdana z drčami (za smučanje povsem zanič), zatem se lahko preči levo od "glavne" drče in do vrha je nato bolj ali manj poglihano. V srednji tretjini je smučanje motila skorja (levo od glavne drče, desno je bilo namočeno in razbrazdano), vršna tretjina pa je bila smučarsko odlična - super grifig sneg. Za boljše razmere bi morala priti vsaj kakšen teden prej.

Povratek do izhodišča se nato res razvleče, saj vmes čaka peš prečnica iz zgornjega na spodnji ledenik, 100 m vzpon na škrbino in zatem še trije peš prestopi (zadnji je kar dolg), prismuča se do 2250 m in za zaključek sledi še razvlečen sestop do ceste. Sam sem bil pri avtu povsem koma, Manjca pa še vsa poskočna ;)