Napovedanega sonca sva videla bolj malo, je pa bilo vsaj tipanje žlihov nad krnico Zgornje Križe v gosti megli dovolj enostavno opravilo. Trikrat sva zarila v megleno sivino in trikrat brez težav pritipala do opasti glavnega grebena med Križnikom in Bistriško špico. Dvakrat sva morala opast tudi razbiti, da sva dobila smučarski prehod. Smuka v vseh žlihih dobra, sneg je bil povsod še relativno suh.

"Zanimiva" sta lahko tudi pristopa s smučišča v in iz krnice Zgornje Križe. Od zgornje postaje gondole sva se zapeljala v prečko naravnost v smeri krnice in se hitro znašla v precej strmi hosti. Nazaj sva pociljala na vrh smučišča, če lahko v megli sploh karkoli ciljaš. Pravzaprav je bilo v soboto orientacijsko daleč najtežje priti nazaj do smučišča, ki sva ga našla šele tik pred zaprtjem.