Vsak turni smučar ne želi biti tudi "alpi" smučar in sva se z Jako zapodila na široko flanko Ojstrca, ki se je nastavljala najinim četrtkovim pogledom s Pece. Na vrh sva pristopila s SZ skozi Jagovčevo rižo in izbrala slikovit izstop mimo Zvonika, ki povede točno na vrh.

Smuka na vzhod je bila prav luštna; široka in strma flanka, kjer prosto izbiraš svoje prehode in linije. Ko se je položilo, sva potegnila še do izravnave 450 m pod vrhom Obirja in se počasi odvlekla nazaj na vrh.

Drugi spust mimo Zvonika, po Jagovčevi riži in nižje v krnici nama je prav tako postregel z dobrimi razmerami, po cesti do izhodišča pa bolj ali manj muka po cukajočem gnoju.