Ko sva se v petek zvečer pripeljala do Garaž nad Pasterzo, so nama ravno pokvarili vremensko napoved. Dež se je zavlekel pozno v noč, zjasnilo se je prepozno, tako da je v soboto premalo pomrznilo in so bile snežne razmere za strme smučine glede na prejšnji vikend prav porazne. Na ledeniku je bilo sicer trdo in nad Bockkarscharte celo požlejeno, ko pa sva prišla na strmo južno flanko Grosser Barenkopf-a (3396 m), je bila skorja samo še za "okras" in sva se začela do pasu pogrezati v mokro prhkobo. Ker je bilo nadaljevanje prestrmo (45+°) in preveč izpostavljeno, sva dobrih 150 m pod vrhom obrnila. Vračala sva se čez Breitkopf in opazila sledi dveh smučarjev, ki sta le malo prej obrnila v severni steni FKK. Že zjutraj sva opazovala helikoptersko reševanje v severni steni Grossglockner-ja, ki žal ni imelo srečnega konca (plaz mokrega snega).

V nedeljo zjutraj sva v slogu Cinca-Marinca šele ob pol sedmih zaštorkljala po tunelu, Gamsgrubenweg je z nekaj prečenji snežišč normalno prehoden, sneg se začne takoj nad "mestom za pinik" na koncu poti. Po ledeniku spet do Bockkarscharte, mimo Eiswandbichl-a na južni greben in po njem na Mittlerer Barenkopf (3358 m). Odsmučala sva po vzhodni flanki (45-°, 100+ m) in nad Bockkarscharte ujela pristopne sledi. Sneg mehak, na strmini je tudi malo plazilo, sicer pa prav luštna smuka po gnilcu; edino v zaključnem delu je močno cukalo. Vreme je začuda tudi lepo držalo, večkrat naju je celo pozdravila modrina.