Tako s Hocharna kot z Sonnblicka (po normalki) se je brez snemanja smuči še prismučalo do podna. Padlo je nekje 10-15 cm snega, nižje manj, višje več, a je močan veter med sneženjem tudi delal zamete.

Hocharn

Hocharn ima tako prostrano jugovzhodno pobočje, da se še tako velika množica ljudi porazgubi, še posebno če jih večina zaradi megle zaključi že na polovici, pa tudi ostalih smučin na naši liniji smučanja skoraj nismo opazili. Smo pa zato spet lahko opazovali, da Avstrijci zelo cenijo, če se umakneš hitrejšemu, a tega sami striktno ne prakticirajo. Tako sta bila dva dirkača nemalo presenečena in hvaležna, ko smo se jima neodvisno umikali s smučine, enemu celo dvakrat; v drugo sem mu pojasnil, da pri nas je navada, da se hitrejšemu vedno vljudno umaknemo. Avstrijci pa nasprotno pri manevru prehitevanja, ko zarineš v cel sneg, po pravilu celo malce pospešijo svoj korak.

JV pobočje Hocharna je bilo že dolgo na najinem spisku, da ga posmučava v pršiču. Tokrat je bil nov sneg sicer moker, ampak zgornja polovica je bila še vedno super, nižje pa je neenakomerno štopalo, je bil pa zato zaključni rodeo ob slapovih prijazno mehak.

Riffelhohe (2694 m) in Neunerkogel (2827 m)

Po turistični jutranji procesiji na normalki Sonnblicka sva nad slapovi nadaljevala v popolno samoto. Sneg je začuda kmalu postal suh in prhek, skoraj pršič, tako da sva z veseljem zarinila na vesine Rifflehohe (35-40°, 400 m), a sva že po 100 m obračala zaradi pokanja, čeprav ne norveška ne kanadska metoda nista kazali na tveganje. Pod pobočjem sva še enkrat pregledala sobotno fotko in na drugi strani potegnila varno linijo do vrha. Po grebenu sva nadaljevala na Neunerkogel, kjer naju je na zelo zračni vesini nekaj deset metrov pod vrhom ustavil zamet na drsni plasti, ki bi pri smučanju zelo "verjetno" splazil. Odsmučala sva proti Riffelhohe, se s smučmi pretoklka čez vršnih nekaj 10 m poprhanih skal (očitno je bilo pred sneženjem spihano skoraj do golega, nov sneg pa se je navkljub "orkanskemu" vetru začuda obdržal). Zatem je šlo prav fantastično vse do slabih 1900 m, kjer sva se pripeljala do normalke Sonnblicka in naju je pričakal rodeo do doline.