Nekaj obiskov Mojstrovke, bolj po sili razmer kot po željah. V nedeljo sva delala družbo Boštjani in Meti, ki sta se zapičila v smučanje po Pozabljeni smeri, ki je letos zelo moderna in prav nič pozabljena. Letos je bila tako lepo narejena, da je bilo možno z vrha odsmučati po petih variantah. Žal je do nedelje najlepšo varianto že pobralo (po flanki med dvema žlebovoma), tako da sem se na priporočilo freeriderja usmeril v najbolj levo (od spodaj gledano) in kar nisem mogel verjeti - ko freerider priporoči basanje po žlebu, potem nekaj hudo ne štima... ;-)

29.4. Poročilo, Turni klub Gora:

Za razliko od Andreja sva bila nad Vršičem dopoldne, ravno pred dežjem, tudi "nagradnih" točk si nisva prislužila.

Gor Župančičeva, spust po povsem desni varianti Pozabljene (gledano od spodaj, v okviru poti), kjer so bile razmere v zgornjem delu "kriminalne". Globinski gnoj, kar je na 50° na meji varnega. Vzpon po smučarskih sledeh nazaj na vrh (navkljub temu, da sva gnoj pri smučanja odrezala, sva imela pri vzponu še vedno gnoj).

Z vrha sem odsmučal po Župančičevi, kjer razmere za tako strmino niso bile ravno najboljše (letos je zares pošteno strmo, zgornjih 50 m ima skoraj konstatnih 55°, kar bi bilo nekje za slabo I), ožina na koncu vršne strmine je ravno še vozna (s krivinami po skali), rampa je bila smučarska bomba, spodnji del zelo soliden, če se ozkemu vršnemu delu žlebu umakneš v loku po levi (vse vidne smučine so se rajši zbasale ;).

Marijana je odsmučala po Pripravniški, ki je še lepo zalita in tekoče smučljiva. Razmere zelo dobre.

Za praznik dela smo po nizu slabih odločitev pristali na Vršiču. V mislih je bila linija, ki teče vzporedno z Župančičevo, a v takem gnoju si je niti potipati nismo upali. Tako smo spet nadaljevali mimo Šitne glave in pristopili zadaj za voglom po Pozabljeni. Smučarske razmere na strmini katastrofalne, na položnem pa podpovprečne, saj sneg močno in neenakomerno zavira.