Poročilo, Turni klub Gora:

Danes sva nad Vrati cel dan iskala Marijanine kužke... Šala! Dejansko se Marijana zahvaljuje tistemu, ki ji je ukradel pse, saj so ji prastari psi danes zelo dobro služili. V mokrem snegu bistveno bolje kot ukradeni.

Danes ni nič pomrznilo. Po Sovatni gor, kjer naju premami zalit prehod na greben Gamsovca, ki teče po žlebu tik desno od Glav nad Sovatno. Spremeniva plan in se zapodiva notri, ko se žleb zoži in postrmi (53°, konstanten naklon), opaziva, da je nekdo tu smučal. Upava, da z vrha Gamsovca, a se up razblini na prestopu z žlebu na rampo (ki vodi na greben), ki je premalo obložen s snegom, pa še ta je ves gnil. Obrneva tudi midva, Manjca sestopi peš, meni se je pa zdelo, da bo šlo s smučmi le lažje navzdol in sem odsmučal. V takih razmerah (premehko, ozek žleb) ni bilo prav nič uživaško, pravzaprav sitno.

V tem času je megla zagrnila vsenaokoli. Vseeno sva pociljala na Stenarjevo planjo in s pomočjo tipanja le našla prehode na vrh Stenarja. V splošnem je relativno položno, dva krajša prehoda pa sta preko 45°. Odsmučala sva v okviru sledi (sneg je na strmini precej plazil, na manj strmih se je dalo smučati kar skupaj s polzečim se snegom) in po Sovatni proti bivaku, kjer se je začuda začelo delati vreme - vse več modrine.

Ker se nama je še ljubilo, sva preko Luknje po smučarski normalki pristopila na vrh Gamsovca. Sneg je bil bistveno boljši in ni bil tako globoko gnil, smuka pa naravnost odlična, posebno na strmi vršni vesini (Z vrha na Luknjo, Z, 47-48°/40-45°, 200 m, izpostavljeno). Smuka naprej do Luknje in v Vrata zelo solidna, a je potrebno uloviti prave linije. Z nekaj borbe po plazovini se prismuča pod 1100 m, do avta je peš še skoraj pol ure.