Poročilo, Turni klub Gora:

V sredo popoldan po SV plazu na Begunjsko Vrtačo. Novi sneg (spodaj 5, zgoraj do 20 cm) je bil še suh, v občasni megli in bluzenju v labirintu izstopne delte sva z Marijano šele malo pred mrakom staknila smučarske prehode, ki so naju pripeljali točno na vzhodni vrh Begunjske Vrtače (6 m nižji od glavnega vrha). Zgornjih 150 m je bilo v najini vdeti liniji kar strmo (večji del 45-50°), zatem se grapa položi, razširi in se na 1600 m izteče na SV plaz. Zgoraj smučarija v slabi svetlobi ni bila ravno "majka", na plazu je bila pa odlična.

V četrek popoldan sva z Jakom v megli bluzila po Jesensko-Mračni smeri, ki seka Lenuhovo smer (tako kot točno pred mesecem dni). Na grebenu sva zgoraj kar nekaj časa tipala, da sva le našla Šentanca.

V petek se je preko dneva končno zjasnilo in sva popoldan z Jakom še enkrat skočila na Begunjsko Vrtačo. Spodnji del po vesinah levo od Lenuha, osrednji del po vesinah desno od Lenuha, lažji vršni del pa je v tem koncu vedno poljuben - midva sva se zgoraj držala desno tik pod stranskim grebenom.

Snežne razmere mešane. Zgoraj in v osrednjem delu zelo dobro: večinoma trd, a grifig sneg - ostalo pa nov, suh sneg na trdi podlagi. Spodaj je bil nov sneg žal ojužen, podlaga pa pomrznjena, tako da je bil en prehod zelo siten. Odsmučal sem po pristopni smeri: Lenuhove vesine, I+, 400 m. Na spodnjih 300 m je naklon praktično konstatno 50-55°. Najtežji prehod v smeri ima okoli 60°, strmina se položi le na mestu, kjer prečka Lenuha. Zelo zračna/odprta smuka - lepa in napeta smer.

Lenuhove vesine so ena najtežjih, če ne celo najbolj zahtevna smer, kar sem jih presmučal dosedaj. Zgornji del lahko opišem s superlativi, tako linijo spusta kot razmere, v spodnjem delu pa snežna podlaga ni bila ravno ugodna.