Poročilo, Turni klub Gora:

19.3.

Spotoma smo izlet podaljšali še za eno jutranjo, pred osmo zjutraj po direktni varianti na vrhu pri bivaku, odsmučali smo po normalki (držali smo se skrajno desne strani, ki je ravno lepo odjenjala in je tudi nekaj bolj strma kot običajna linija).

Nižje smo nadaljevali desno ter zahodno od "Macesnovih vilic" odsmučali proti Pecolu. Polno napok, polno že splazenega, tako da je bilo potrebnega kar nekaj slalomiranja mimo napok in plazovin. Cesta je bila tokrat živ obup, številne razbite stopinje nesmučarjev so bile še trde, rodeo skozi ovinke pa prav nič zabaven.

21.3.

V sredo zjutraj je bil sneg pomrznjen in za take razmere odločno preveč razbrazdan, tako da nam je zmanjkal spust v jugozahodni steni po direktni varianti pod bivakom Luce Vuericha. Danes je bil še zadnji dan pred poslabšanjem in sva z Jakom izkoristila naše stopinje. Pravzaprav sva jih malo preveč koristila, saj sva bila prehitra in zgoraj čakala polni dve uri, da je odjenjalo. Za vztrajnost sva za nagrado dobila idealne razmere, tako da je bila strma in zračna smuka sproščena. Po dostopnih podatkih se tu še ni smučalo.

Špik nad Nosom, Lucova diretisima (jugozahodna stena), I-, daljši odsek 50°, 45°, 450 m, izpostavljeno.