Čarobni trodnevni izlet z vsem pripadajočim udobjem, kot ga ponujajo bivaki nad Rezijo. Tu so doma zverinice, ki smo jih občudovali kot otroci. Ampak tokrat ne zverinice iz Rezija, zverinice nad Rezijo. Mali Kanin in Vrh Laške planje ponujata dve klasični in zelo dolgi smučarski liniji, ki sta nekje v okviru srednje zahtevnosti alpinističnega smučanja. Spust z Malega Kanina je prav posebno lep in mu kar ni konca, izteče se pa točno pri hotelu, ki sliši na ime planina Kanin. Laška planja je sicer za stopnjo lažja, a je zaradi svoje dolžine in zgornje strmine prav tako resna smer. Če ujameš zalit prehod, ki vodi s slemena v dolino, potem si ulovil turnosmučarsko poezijo. Toplo priporočamo. Mi smo se imeli izjemno luštno.

Poročilo, Turni klub Gora:

V nedeljo popoldne (Jaka + MM) pristopni marš na planino Kanin po nemarkirani poti iz Bese, ki jo nepoznavalcem odsvetujemo, ker ji v spodnji tretjini praktično ni možno slediti. Na srečo smo jo višje le ujeli in ji sledili do zelo udobnega bivaka.

V ponedeljek smo smučali z Malega Kanina po "ZJZ obronku" (Sperone WSW) - ena najlepših in najdaljših smučarskih smeri pri nas (Z, zgoraj 45°, spodaj 40°, 1000 m). Bili smo navdušeni nas smerjo, tudi razmere smo imeli odlične, krasno zalito, široki in odprti tereni, zgoraj smo imeli trd grifig sneg (začetek smučanja ob 11.30), ki nam je v večjem delu ravno malček odjenjal, spodnji del smeri pa uživancija po veselecu, smer se izteče točno na planino.

V torek smo ciljali na Laško planjo - širok hrbet, ki pada z Vrha Laške planje v smeri Z. Tudi ta smer je smučarska lepotička, ki ponuja odprto in brezmejno smuko: T+, vršni grebenski odsek 40-45°, Laška planja 35-40°, 1100 m, izpostavljeno). Žal ima lepotno napako v spodnjem delu (prehod z Laške planje), ki je (v varnih pomladnih razmerah) le malokrat zalit. Navzgor smo se povzpeli točno z zahoda (žal se je izkazalo, da ni bilo več smučarsko), navzdol smo na pamet ujeli sicer smučarsko lahak normalni žleb v smeri planine Brda, kjer je bilo potrebno dvakrat za nekaj metrov sneti smuči, kar na zdrsljivih travah ni najbolj enostavno opravilo. Prismučati se je dalo do 1150- m, kjer smo ujeli markirano pot do avta. Na Laški planji smo uživali po veselcu, spodaj pa smo se večinoma "zabavali" po gnoju in plazovini (prav tako smo s spustom pričeli ob 11.30).