Čudovito dvodnevno potepanje v Jakovi družbi: prvi dan "upokojenska" varianta, drugi dan pa s turo kar nisva imela namena zaključiti, saj so se cilji pred nosom kar sami odpirali in marsikaj sva pustila še za naslednjič. Posebno na smučarsko čudovitih in strmih JZ pobočjih Velikega špičja, kjer nama je sonce žal pobralo dva prehoda čez spodnjo skalno pregrado in kjer naju čakata vsaj še dve lepi smučarski liniji.

Poročilo, Turni klub Gora:

V ponedeljek zjutraj iz Zadnjice na Prehodavce. Smučarski sneg se začne na 900 m. Nad Zadnjico je nekaj plazovin, ki se jim da lepo ogniti. Pod Prehodavci sneg še ni predelan, je pa zelo lepo smučljiv.

Opoldne sva skočila na Kanjavec po Aerotiku (Z+, 50°/45°, 450), ki nama ni hotel prav nič odjenjati, saj so koprene zakrile sonce. Tudi po trdem je šlo s smučmi zelo lepo, zgoraj še nepredelano, osrednji del pomrznjeno, a je bil sneg primerno "grifig". Namesto lažjega zaključka sva pod prehodom nadaljevala desno po širokih, strmih in zelo izpostavljenih rampah pod Vršacem (45°) in smer s tem malo podaljšala (varianta Aerotika, Z+, 50°/45°, 550 m).

V torek sva dvakrat obiskala vrh Velikega špičja, kamor sva obakrat optimistično "splezala" po nesmučarskih smereh. V zelo dobrih razmerah sva presmučala dve izpostavljeni, lepi in verjetno novi smeri:
V okviru zavarovane poti, Z-, 40-45°, 250 m
Jugozahodna poševnica, Z+, 50°/45°, 220 m

Ker se nama s tako lepo zalite doline 7J kar ni ljubilo v dolino, naju je ob vzponu proti bivaku premamil še J greben Poprovca, ki sva ga zgoraj presmučala po JV, spodaj po JZ vesinah, kratek in strm prehod med njima je bil ravno še smučarski: Poprovec, Južne vesine, Z-, 45-°, 350 m