Poročilo, Turni klub Gora:

Iz Raurisa (parkirišče Lenzanger, 1550 m) do Niedersachsenhaus (2472 m) v okviru poti 111 (zadnji del sva skrajšala po grapi točno v vpadnici koče). Sneg večinoma krasno pomrznjen do slabih 2400 m, višje se skorja pešcu odsekoma predira. Krajši spust do severne stene Scharecka in po Osrednjem ozebniku po stopinjah dveh bolj zgodnjih predhodnikov. Spodnji del ozebnika je bil trd (mestoma celo požlejen) in z večjo drčo (Lavinenbahn), ki ima na obeh straneh dovolj prostora za smučanje. Nekje nad 2600 m je nov sneg, ki ga je sicer zelo malo in je neenakomerno porazdeljen, zato pa je toliko bolj zoprn za smučanje na strmini, saj čudno grabi smuči. Zgoraj na ledeniku in v zgornjem delu ozebnika pa je bila smuka po njem zelo dobra.

Na sredini ozebnika sva odvila stran od stopinj in na vršni plato (ledenik Schareckkees) pristopila po skrajno desnem izstopu. To je tudi normalna smer, če direktni izstop Osrednjega ozebnika zapira ledni skok (75°). Z ledenika sva odsmučala v okviru pristopa nazaj v ozebnik (namesto vršnega ozkega žlebu sva odsmučala po zračni rampi): Z+, 50°/45+°, zgoraj izpostavljeno, 200 m.

V ozebniku sva se preobula in nadaljevala naravnost navzgor na ledenik (direktni izstop letos nima skoka in je izjemno lepo zalit in udoben za smučanje, niti 45° nima) in na vrh Scharecka. Odsmučala sva nazaj po Osrednjem ozebniku: Mittlere Rinne, T+, 40-45°, 600 m. Zgoraj smuka lepa, v srednjem delu sva iskala tršo podlago brez novega snega, spodaj pa tako-tako.

Kratek vzpon nazaj do koče je bil ob dveh gnil (južna orientacija), zimska soba udobna, piva za anlizo je sicer očitno že davno zmanjkalo (jeseni so bile pripravljene tri gajbice, 3 eur za pivo), zvečer so prišli še trije Dunjačani. V nedeljo naj bi vreme držalo do 11h, žal je preko noči pomrznilo le za zgago (tanka skorjica), ob 6h je začelo kapljati, imela sva vse hujše probleme z mokrim "pasjim lepilom" in še pred sedmo je začelo konkretno padati, tako da sva gladko obrnila še globoko pod Herzog Ernst Spitze. Odsmučala sva nazaj do koče, pod njo sva se držala povsem levo, z nekaj kratkimi prestopi se še poflika do 1700 m.