Poročilo, Turni klub Gora:

Da ja ne bi preveč odjenjalo, sva že ob 3:20 štartala s parkirišča nad Bichlom (1480 m), ko je bilo nebo še brez oblačka, zvezd pa "nešteto". Cesta je bila tako pomrznjena, da sva pogrešala srenače, saj je bilo po gazi zaradi zdrsavanja "nemogoče" hoditi. Prav tako je preko ceste polno plazovin in je bilo mestoma v temi kar tečno. Pri Johhanishutte se je nebo že oblačilo, višje je začelo snežinkati, pri Defregger Haus je bilo povsem oblačno, na ledeniku pa je vse skupaj zagrnila še gosta megla. Temu v "novoreku" pri sosedih pravijo "strahlender Sonnenschein", kajti tako so napovedovali nedeljsko vreme. Približno v stilu Märchenwiese in Mlaka...

Očitno vreme tudi avstrijske vremenkote ne uboga. Na srečo se je zgornja koča začela prazniti ob najinem prihodu, tako da sva v vse hujši mlečni belini sledila ostalim do najvišje točke. Nekateri (= Slovenci) smo po ledeniku hodili nenavezani, ostali pa v veliki večini navezani.

Zgoraj bi bila smuka lahko zelo dobra, če bi se kaj videlo, pod ledenikom smo vozili naravnost navzdol (po pobočju zahodno od zgornje koče): večinoma dobra smuka, vmes pa tudi obupna skorja, spodaj pa lepo smučljiva skorja, ki je držala. Šele na cesti nama je zgornja plast za drobec spustila, tako da je bil rodeo malo bolj mehak. Peš sestopa je bilo danes za par minut, lastniki "primernih" smuči, pa so še prismučali do tal.