Popoldne sva pogledala v Direktno grapo Begunjščice. Obiska v njej po zadnjem sneženju ni bilo, bila je splazena, snežne razmere za smučanje krasne. Žal že prvi skok, bolje rečeno ožina, ni bil smučarski, a bi se še dalo pri smučanju brez posebnih težav skočiti, kar pa žal (vsaj za naju) ni veljalo za drugi skok, kjer bi morala kar nekaj metrov po luftu. Za peš je bilo oboje brez problema. Na vrhu snežišča nad spodnjim delom grape, tik pod zgornjo stopnjo, je bilo na lepem precej napihanega snega, stabilnost slaba, zato sva odvila levo in sestopila v Osrednjo grapo, ki sva jo dosegla tik pod ožino.

Takoj nad ožino pa sva malo čudno pogledala desno, kjer se je odprlo ožje nadaljevanje, ki ga še nisva nikoli hodila. Šla sva seveda za nosom, višje prečkala Osrednjo in na greben izstopila po levi varianti, ki so si jo za svojo vzeli pešaki, saj smučin ni bilo videti, za peš pa je bila avtocesta. Odsmučala sva po tej vijugasti varianti Osrednje. Razmere baje niso nikoli slabe, so samo slabi smučarji. Kakorkoli, danes so bile smučarske razmere v Osrednji in še naprej do Ljubelja bolj slabe. Še najboljše je bilo takoj z grebena...