Veter in sonce sta navkljub gozdu in senčni legi naredila svoje, pršiča ni veliko ostalo. Navzgor grede (najine petkove sledi je zamedlo, predhodnik pa je vlekel precej nemogočo špuro) sva se tokrat v jasnem vremenu lahko dobro razgledala za smučarskimi variantami. Najbolj mamljiva je direktna na sever s kote 1415 m, a je tam pršič že predelalo sonce in sva obrnila. Tako sva malo pod kočo izbrala redek gozd (levo od petkove variante), ki ga sonce ni obliznilo, pa tudi klože je bilo 'le' bolj za vzorec...

Poročilo, Turni klub Gora, petek:

Na avstrijski strani Ljubelja je snega konkretno več, parkirava na prvi serpentini pod tunelom in v okviru ceste na stari mejni prehod Ljubelj. Prav po cesti sva hodila zelo malo: v spodnjem delu po senožetih, v srednjem naravnost skozi dovolj redko hosto (obe bližnjici desno od ceste), zaključek po cesti do Koče na Ljubelju. Od tam sva nadaljevala zahodno po/ob grebenu do prvega vrha (1415 m), čez greben je vlekel kar močan severnik.

Novega snega je bilo 20 cm (ob 17 h in je še močno padalo), 400 m spusta je bilo zelo solidnih: od koče malo po cesti, potem pa na prvem 'pametnem' mestu levo skozi dovolj redko hosto. Pri Šent Lenartu za kratko po cesti, zatem spet levo čez senožeti in čez potok.