Mrknil nama je še zadnji Panasonic in hkrati najstarejši model od treh iz serije TZ. Zaslonček ne dela več, tako sva morala slikati na pamet in z uporabo opcije "burst". Za eno fotko si naredil rafal posnetkov s kroženjem zapestja - nekako v stilu "Lolek in Bolek". Začuda je celo kakšna uporabna fotka uspela... Da ne pozabiva glavnega: zahodna pobočja Kreuzspitze so v primernih razmerah turnosmučarska pravljica. Tudi prav zgodaj ni potrebno pričeti s turo, kar je za nas zaradi oddaljenosti kakor naročeno - sonce na široka vršna pobočja predvrha posije šele opoldne.

31.12.2012: Kreuzspitze (2624 m) in Mosesgungge (2552 m)

Poročilo, Turni klub Gora:

Vzhodna Tirolska: iz Lienza v Sillian in desno v zatrep doline Kalkstein, parkira se pri cerkvi (1636 m). Po cesti vzpon na planino Lipperalm (1904 m), sledi še nekaj ceste, zatem se v desno odprejo široka zahodna pobočja Kreuzspitze. Na vrh se smučina vzpne v loku proti desni. Položna pobočja normalke so primerna za vsakogar, nekje do 25°. Razgledi na Dolomite so izjemni.

Snega je v teh koncih veliko tudi v dolini. Na planini in višje je bilo približno (vsaj) 20 cm pršiča, pod njim je bolj kompaktna podlaga. V ponedeljek je bilo na pobočjih Kreuzspitze preko celega dne več kot 50 ljudi, za vikend pa glede na sledi prav gotovo tudi še več, ampak na prostranih pobočjih se vse porazgubi. Normalka je bila sicer zvožena, a se je tudi tam videlo še več kot dovolj prostora za nove smučarske podpise.

Glavna poslastica so široke vesine, ki padajo z južnega predvrha (Mosesgungge, 2552 m), tam je bilo (d)opoldne videti bolj malo smučin. Prvi spust sva zastavila z glavnega vrha stran od normalke, s tem da sva po grebenu prečila proti predvrhu in potem navzdol lovila noro uživaške pršičaste flanke do izravnave na slabih 2100 m. Tako fenomenalne smuke to zimo še nisva ujela in sva se takoj zapodila še enkrat navzgor, tokrat po smučini naravnost na Mosesgungge. Tudi po drugem spustu še nisva imela dovolj brezskrbne uživancije in sva še enkrat zapregla pse, za četrtič pa je žal zmanjkalo dneva...

1.1.2013: Karlsspitze (2612 m)

Poročilo, Turni klub Gora:

Po tako odlični smuki sva ostala v dolini in po najdaljši noči v letu naslednje jutro sledila osamljenim smučinam na vzhodnih pobočjih Karlsspitze, ki sva jih prejšnji dan opazovala s Kreuzspitze.

S planine Lipperalm preko strme in redko poraščene stopnje na obsežno izravnavo in za sledmi po plitvi in široki grapi, ki v JV smeri pada z južnega predvrha. Po (in ob) grebenu je še kratek valovit vzpon do glavnega vrha.

S Karlsspitze sicer poteka tudi lahak turni smuk po JZ pobočju, odkoder je smučino ravno potegnil lokalec, ki nama je odsvetoval vse najine variante. Z vrha namreč poteka na vzhodno stran kar nekaj možnosti za spust, razmere pa na pogled res niso delovale primerno varne, zato sva sledila nekaj smučinam prejšnjega dne, ki so s predvrha zastavile proti SV.

Zgoraj v strmem so bile razmere malo mešane, zatem pa naju je vse do planine spet razvajal pršič. Pod planino sva za spremembo namesto ceste sledila manj številnim smučinam (prepričalo naju je dejstvo, da se nobena smučina ni vrnila navzgor ;-), ki so "pikirale" v ozek graben, ki naju je začuda brez snemanja smuči pripeljal točno na parkplac.