Na turo nas je spravil mamljiv zapis s konkretnimi presežniki na italijanskem forumu. Od novega okolje, težav do kakovosti snega in zalitosti - vse bi nam moralo ustrezati 'v nulo'. Izhodišče je Piano Della Guerra, 1070 m (Forni Avoltri), za markacijami 141 (sestop do struge, prečkanje potoka po razmajanem mostičku, zatem po cesti do gozdne meje na 1400 m. Tu smo nadaljevali levo (smer SV) od vpadnice vrha, kjer smo ugledali človeški piki in tudi prehodi so se obetali...

Nekaj višje se je vreme začelo kvariti, zabutalo se je, padli smo v meglo, ujeli piki in izvedeli, da smo normalko zgrešili na celi črti. Po takem prijaznem udarcu je 'odmaglila' vsaj megla, tako da smo se za nosom in za prehodi usmerili nekam v smeri, kjer bi moral biti vrh Volaie.

Na 2000 smo odvili desno, proti V, in zatem z robu dobrih 100 m višje naravnost in zelo strmo navzgor na S predvrh ter po ostrem grebenu prečili na glavni vrh. Ostrega 'šusa' je bilo za 300 vm, strmina pa 45-50°, mestoma tudi več in prav na teh mestih je bilo trdo kot beton in celo malo ledeno, tako da smo stisnili rep med noge in za sledmi po fantastičnem snegu odsmučali po normalki, ki v nasprotju z obeti ni nič posebno zahtevna. (Normalka gre sicer od gozdne meje v smeri sedla Ombladet (JV) in nekje na 1900 odcepi levo (SV) po neprestrmih prehodih na vrh.) Zgoraj smo imeli super 'grifig' trdo in 'speglano', tako da se je kadilo za nami, nižje pa vse bolj odjenjano. Zgornji, težji del spusta se konča na 1900 m (nekje ocena III), nižje mimo planine Ombladet (pod planino je prehod na levi strani) je turni smuk.