Smučanje z Montaža je vedno mamljiva ideja, ko je Luca Vuerich letos kot prvi presmučal J steno, pa še toliko bolj. Z vrha po Findeneggovem ozebniku sem sicer že peljal, a sem šel spodaj po 'grozno' izpostavljeni in pomrznjeni Veliki polici, ki preči celotno Z obličje Montaža, raje previdno peš. Na S po Amaliji in na Z v Dunjo je pred leti smučal že Mauro Rumez, ampak tam si res ne predstavljam, da bi bilo vse ustrezno zalito. Zato je bila Lucova trasa na J toliko bolj privlačna, da smo šli pogledat...

Nekje na polovici smeri je glavna orientacijska zanka - kako priti mimo skalne pregrade, ki J steno zapira po celotni širini. Lucov vris je na prvi pogled milo rečeno čuden, saj je potegnil kar po sredini čez skalni skok, ki niti pred mesecem ni bil zalit. Že takrat sem imel ogledani dve smučarski možnosti, najbolj obetavno povsem na desni strani (na licu mesta se je zatem polica izkazala za samo poprhano), prehod povsem na levi pa tokrat sploh ni bil OK, ker je bilo takoj za vmesnim robom kopno. Tam nekje, kjer je vrisal Luca, se je sicer kazal plitek in kratek žleb, ki je vodil na škrbinico na robu in sem šel čisto za hec pogledat, če se mi bo na drugi strani prikazala Marija. In res, takoj za robom je pričakala 'skrajno' izpostavljena polica, ki je (ravno še smučarsko) povedla na veliko vesino pod izstopno grapo. Prehod je sicer res smučarski, a 'trga gate' in me je ob misli na smučanje že gor grede malo 'navilo', ker enostavno ne dopušča najmanjše napake. Žal do poskusa smučanja na koncu ni prišlo, ker nas je na drugi strani vesine, v izteku grape pričakalo preveč napihanega in že močno ojuženega snega na pomrznjeni podlagi.