Turo sva si ogledala že pred leti, a žal tudi tokrat spodnji skoki niso bili smučarski, če sploh kdaj so. Vršna glava Jalovca je bila trda, a je bil sneg tako lepo hrapav, da so robniki idealno prijeli. Še najbolj trd je bil prav ključni, izpostavljen prehod na rampo. Vzpon na vrh sva z Jezerc opravil kar direktno navzgor: z robu, kamor pripelje Jalovčev ozebnik, gor skozi ozek žlebiček in po strmih vesinah točno v smeri vrha. Gotovo najbolj smiselna varianta vzpona, če je le zalito. Loški žleb nama je pa lepo odjenjal, vsaj tam, kamor posveti sonce, tako da je bilo smučanje po 'malce ojuženemu zbitemu pršiču' odlično, le en senčni odsek v spodnji polovici je bil pa pomrznjen in to ravno najstrmejši... ;-)

Za vse tiste, ki vas mika spust z vrha Jalovca na Jezerca, še nasvet, da se spodnji, najbolj izpostavljen del do rampe najlepše in najbolj tekoče smuča v okviru markirane poti (prehodi med skalami so namreč ravno pravšnji za zavijanje) - nikakor pa se ni pametno basati skozi žleb, ker se tam, če ni ravno idealno zalito, smučati pač ne da.