Kovka imava sicer že dovolj, pa tudi spodnji del je vedno brezveze, ker je zaradi navala vedno več ali manj smučišče. Tako da poskus nove variante: Monte Cocco, z vrha direktno dol (odlično, nezvožen pršič) in potem iskaje čim bolj nedotaknjenega pršiča do nekje 1500+. Vzpon po cesti na sedlo in po grebenu za špuro na Sagran.

Monte Sagran, spust (SV) na sedlo pod Ojstrnikom. Vršni del odličen, nižje nič posebnega. S sedla za špuro levo po cesti navzgor in nato desno skozi strm gozd in čez opast na vrh Ojstrnika.

Ojstrnik, z vrha po SZ pobočju je bila smuka FENOMENALNA. 600 m odličnega in golobokega pršiča vse do planine Dolinca. Kakšnih pol ducata jih je glede na smučine smučalo pred nama, začuda so se vsi držali istega vbočenega hodnika širokega nekje 10 m, pobočje je pa 'neomejeno' široko. Midva sva 'paradirala' po celotni širini, povsod je šlo noro dobro. Žal se je dan poslavljal, drugače bi ponovila.

S sedla se nazaj do izhodišča ('Oštarija Gams') lahko smuča po cesti, midva sva poskusila s prečko-vzponom po desnem bregu in potem navzdol lovila prehode desno in na cesto prismučala točno na Defarja, odkoder je še malce ceste do izhodišča. Vsega skupaj se je nabralo ravno 2000 vm.