Imaš prav, se strinjava s kritiko, postala sva dolgočasna, je zmanjkalo domišljije. Ampak kaj ko je na Peci še nekaj odprtih idej, pa tako dobro in varno smuko ponuja...

Pri vzponu sva sicer jamrala, ker je veter že v gozdu načel dan star pršič, zgoraj ga je pa praktično izničil. Ampak nič ne de, namen sva imela pogledat v Globasniški potok v smeri SZ, kjer veter kot nalašč še ni naredil škode. Z Veške kope do sedla/rame na 1700 m sva oddivjala v okviru markirane poti, ki vodi na Veško planino, zatem sva za prstom po zemljevidu odsmučala levo čez rob in lovila vstop v grapo, ki pada Z od Turna. Orientacija je v gozdu slaba, tako da sva prečila čisto preveč desno in se na lepem znašal na zelooo strmem gozdnem pobočju, ki pa je bil vseskozi dovolj redek za prijetno vijuganje med 'koli'.

Ker sva grapo že slutila nekje spodaj pod nama, sva brez oklevanja kar nadaljevala čez prelomnico navzdol, strmine se pa tudi ni zares čutilo, ker so drevesa nudila varen občutek neizpostavljenosti, dovolj pršiča na trdi podlagi pa strašno lahkotno smuko. Tudi nižje po grapi je šlo fenomenalno, ko pa se grapa zaključi in se svet v levo odpre, je bilo pa uživancije nekje na 1000 m nepreklicno konec.

Po nekaj skorje in kolovoza naju je po cesti Globasnica-Koprivna čakal še razvlečeno dooolg in položen vzpon nazaj na sedlo Luža. Povsem samotni (samo sledi živali) nočni sprehod na smučeh se je zgoraj pravljično zaključil s polno luno. Kot nalašč!