Ko je tako veliko snega, se lahko dela 'norca' tudi v južnih stenah. Dosedaj sva poznala tako V kot Z varianto spusta z vrha, tokrat se je pa kar sama ponujala še J. Direkten vstop ni zalit (za smučanje sploh 'nikoli'), tako da smo vstopili nekoliko z leve (nekje 2050 m), pa še tam smo v začetnem lučaju tenko piskali (malo navpičnega vrtičkanja in nekaj goljufanja po poprhanih ploščah) in za spust nikakor ni bil užiten, ker bi morala z neba pasti še ena močna porcija. Začetni stometrski šus je bil po tem nič kaj prijetnim uvodu kar strm (do 50°), zatem smo prečili proti sredini stene do lijaka, kjer pada osrednja grapa (45°, zgoraj 40°) in po njej na vrh. Vmes se nad izrazitim stolpom priključi V varianta, ki pripelje izpod škrbine Forca de la Val.

Boštjan in Marijana sta z vrha na 'ziher' odsmučala po normalki ('proti' sedlu Planja, zgoraj do 45°, nižje okoli 40°), sam pa 'enkratne' prilike smučanja po J steni nisem nameraval kar tako zavreči - 'le' izhod iz mišnice sem moral še najti in v primeru, da ga ne bi bilo, bi moral ponovni prilesti na vrh. Zgoraj in v osrednjem delu do lijaka je šlo prav luštno, zatem sem vlekel dolgo prečnico desno, kjer je pogled preko zadnjega robu (10 m 'štamfanja' navzgor) le razkril povsem enostaven prehod iz stene - na 'drugi' strani, malodane tik nad škrbino Riomoz.