Spust s Pece v Toplo je bilo potrebno pametno zvezati tako, da bi asfalt 'izgubili'. Ne samo asfalt, kmalu smo izgubili še potko, za katero smo malce le upali, da jo nekje staknemo. Tako smo prehod meje vdeli skozi strme koprive, še malo pobrcali po cesti na zgornjo Lužo in kolesa odnesli na greben Pece ter se po njem zapodili preko Bistriške špice, Križnika in Končnikovega vrha vse do Kordeževe glave. Greben je vozen tako-tako, gre pa s kolesom presenetljivo hitro. Spust do koče je zatem lušten in tudi vozen (razen enega mesta), pod kočo smo pa pod lokalnim vodstvom potke prav lepo povezali - vse do zadnjega električnega pastirja, kjer se je pa malo le zataknilo. ;)