Baški masaker sem že obdelal, pa v 'originalni' smeri ni bil preveč kolesarski. Še več, zapisal sem, da me na ta greben s kolesom ne bo več. Po dveh letih se vse obrne, spoznal sem lušten spust s Črne prsti v Baško grapo, nastradal sem ga pri vzponu na Rodico in jasno mi je bilo, da bo greben v smeri Rodica - Črna prsta precej lepše vozen. Torej smo poskusili z obrnjenim masakrom...

Po (gozdnih) cestah 'mimo' Stržišča in nad Rutom smo dosegli začetek mulatjere, ki z baške prečke vodi na Rodico. In kakšno prijetno presenečenje, lani sem na klancu po intervalih krepal na mrtvo, letos sem pa uvodnih 200+ metrov zvozil brez stopa. Tudi dekleti sta prvo polovičko klanca prav lepo vozili, višje ju je pa na vse bolj zagruščeni podlagi počasi zmanjkalo. A je bil tudi ta del vse do grebena (praktično) v celoti vozen, le da ni bil več tako zelo tekoč. Večkrat sem padel iz sedla, nekaj serpentin sem ročno obrnil in malo več sem počival, pa je šlo. Po samem grebenu na vrh Rodice je bilo pa kolo le potrebno odnesti.

Greben proti Črni prsti je vozen tako-tako, kar pomeni, da je veliko odvisno od kolesarja in da se vseskozi izmenjujejo vozni in nevozni deli, ki pa so lepo usklajeni. Po uvodni vožnji je sledil slabše vozen odsek, zatem zelo užiten osrednji (najdaljši) del, sledil je manj tekoč odsek do najnižje točke (Vrata), za konec pa daljša nošnja, na sam vrh Črne prsti se je dalo pa pripeljati. Spust je bil na tem mestu že opisan, nad gozdno mejo je prav ljubek z izzivalnimi serpentinami...