S prstom po zemljevidu je bila tura zvečer elegantno 'ustvarjena': po cesti in kolovozu prideva iz doline NA kolesu do koče, POD kolesom skočiva na Kozjaka, spust NA/POD/OB kolesu bo odvisen od težav, zatem pa kolesarsko gotovo čudovita prečnica preko Ogrizeve planine do Podna, pa malo ravnine po cesti in še ena prečna potka, ki pade točno v izhodišče... ;)

Do koče je res šlo v celoti na kolesu, čeprav je kolovoz (mestoma betoniran) zgoraj kar precej strm. Žal se tudi temu koncu obeta prava cesta (Alm Weg, sofinancirana iz EU skladov), ki jo vneto gradijo in bo dograjena do jeseni. V koči sva na 'pribitem' zemljevidu namesto potke pod Ogrizevo planino videla cesto, ki je kraljevala tudi v spodnjem delu do doline... :(

Od koče je sledil čudovit odsek do razcepa, peš na Kozjaka, navkljub snegu zgoraj in mokroti spodaj se je dalo odpeljati 'skoraj' vse, zatem malo guranja na Vrata, čudovit začetek prečnice - zatem pa jeklenice. Varovala bi morala glede na 'hišni' zemljevid biti na odcepu za 'Pravljični travnik' in ne na prečki! Po telovadbi in še nekaj prestavljanja, sva po solidni potki peljala mimo planine in čisto prekmalu padla na cesto. Po prečni poti 13, ki je bila tokrat kolesarsko srečna, sva prav čudovito posekala velik del ceste, zatem pa sva lovila potko v dolino, ki nosi (kolesarsko!) številko sixsixone. Kakšno razočaranje, najprej nisva našla markacije, ko sva jih pa našla, sva se pa do doline vozila malo po vlaki, večinoma pa po cestah in kolovozih... :(