Hudičev boršt je silno eminentna pojava, ki nam Kranjcem lepša poglede proti goram. Za kolesarje je sicer malo odmaknjen, brez porivanja sploh ne gre, sva pa našla zelo prikladno varianto vzpona do Hudičevega boršta, ki ob zelo dobri tehniki, še večji moči in še boljši vzdržljivosti omogoča vožnjo 'skoraj' v celoti (recimo 100+ vm guranja, za le malo slabše pripravljene pa zna hitro narasti na 500 vm in tudi precej več): Preddvor - Mače - Mačevska pot - od razcepa (1100+ m) do prečne poti, ki se vije na višini okoli 1300 m, po levi (verjetno bolj vozna) ali desni (lepša) varianti, po razgledni prečki v Hudičev boršt. Spustov je možnih več: recimo nadaljevanje s prečko (ki ni tekoče vozna!), nato pa ob razgibanem grebenu mimo Javorjevega vrha in Potoške gore ter čez Jakoba v dolino. Od Hudičevega boršta je sicer v smeri Kališča prečnica bolj vozna, vendar moramo za lušten spust prav v dolino še enkrat kar konkretno pogurati!

Tokrat sva bila že drugič v gosteh in sva turo podaljšala prav do Srednjega vrha (1853 m), kar pa ni bila ravno 'kolesarska majka'. Od prečne poti skozi Hudičev boršt do Srednjega vrha (tudi pri bolj položni varianti čez sedlo pod Malim Grintovcem) se kolo namreč veliko večino nosi, potem naju je pa še spust z vrha Zaplate/Cjanovce natepel, ker je bilo za naju zgoraj čisto preveč ubijalsko (zelo strmo, peščeno in zdrsljivo). Ampak v skupnem je bilo pa strašno luštno!