Direktno po potki do Dolge njive nismo mogli, ker so gozdarji v tem koncu še vedno trdno na okopih in prav veliko gozda tam očitno ne bo ostalo. Naokoli po cesti smo najprej utonili v blatu, zatem v 'slepi' vlaki in šele po priznanem porazu smo našli cesto prav do planine. Nič čudnega, da se nihče ne razburja, važno je, da se z avtom pripelje točno do gostilne! :(

Tako namočene prečke od Dolge njive do Kofc sicer še nismo vozili, a je bilo vseeno praktično vse v celoti vozno. Malo so nas nato zadimili na Pungartu, nadebudni 'desetletni sedemnajstletnik' nas z neregistrirano razbitino ni uspel zbiti s ceste pred Šijo, blatni rodeo pod Kofcami smo tudi preživeli, 'hipni' dežek nad Ravnami je kmalu ponehal..., zato pa nas je na realna tla postavil preoster greben, ki smo se ga tokrat lotili iz radovednosti. In vsakič, ko smo mislili, da smo iz 'ta smotanega' zunaj, je kratkemu čudovitemu delu sledil še hujši odsek...