Za odkup sobotnih nevšečnosti nas je Mauro dvakrat zapeljal preko Kopitnika. Prvi (asfaltni) vzpon bi gotovo lahko zastavili tudi bolj luštno, ostalo je bilo pa tako, kot se šika - vključno z obema spustaškima bonbončkoma. Posebno presenečenje je bil sam prihod na z jeklenico oborožen vrh, kjer se na lepem odpre čudovit pogled v/nad dolino.