Iz Železne Kaple smo brcali po označenih poteh in cestah do stika z glavno markacijo 603, ki je prav tako malo mešano vodila do markiranega razcepa, kjer smo spet malo mešano odvili navzgor na Ojstro. Kaplo smo izbrali, ker je bilo samo tam napovedano suho vreme in je vse do 100 m pod vrhom Ojstre tudi držalo, takrat pa sta nas nevoščljivca po mobilnem kontaktu napadla z voodoo tehniko, saj se je nemudoma zatem ulilo, nemarno ohladilo in prešlo v babje pšeno, ki nam ga je silovit veter bičal v obraz, potem pa se je razvila snežna nevihta z bliskanjem, tako da smo vršni železni križ opazovali le iz gozdnega zavetja.

Spust smo si zamislili po grebenu na Prevernikovo sedlo, dvakrat smo zbrali pogum, stekli do koles in obakrat je kot usklajeno pribrenčalo in se pribliskalo čez greben ter silovito udarilo. Naenkrat je stvar postala presneto resna, v tretje je šlo k sreči gladko in smo navzdol vozili po 5 cm pršiča, pod Prevernikom smo po cesti v desno ujeli čudovit greben (markirano), ki pa glede na 'frišno' izkopano cesto tik pod njim ne bo dolgo trajal. Tudi nižje nas je presenetila nemarna poseka, ki je ukradla del poti, pa tudi cestam se v celoti nismo znali izmakniti, smo pa zato za nagrado do avta pribrcali usrani in premraženi do kosti... ;)