V Gozd se zelo prijetno prikolesari iz Tržiča kar po potki, tako zelo prijetno, da sem tudi po čevapčičih navzgor brcal še enkrat. Višje pa nič kaj preveč kolesarski vzpon na Kriško goro, ki smo ga ponovili dvakrat - s kolesom na hrbtu na 'vertriderski' način. Pri prvem spustu smo Lovsko pot (Čez senožeti?) pri Kavalarjevi klopci zamešali za Ovčjo pot, drugič smo šli dol po grebenu, kjer je teorija spet podlegla praksi. 'Mali Lukec' je namreč zvozil tudi vse teoretično nevozne serpentine, le eno si je pustil za naslednjič. Ostali smo bili nekaj bolj skromni in bomo naslednjič bolj uživali. Luka, to prinesejo leta - sladka se počasi, tako dalj časa traja! ;)