Naskočili smo Kokosovo palmo, ki je zatem sploh nismo videli, pa tudi vroče ni bilo tako zelo, da v senci ne bi ujeli ogromno pršiča. Zgornji del smo seveda ponavljali, ta najhujši uživač, Boštjan, je moral celo trikrat gor, ker mu baje prvič in drugič ni uspelo v polnosti razviti pravih vijug. Slike Matevža ni, ker nam je obakrat ušel, tudi 'rookie' Luka manjka, ker se je takoj z vrha tako dobro skril, da smo ga v paniki iskali vsaj pol ure. Za prvo turno smuko se mu je vzpon sicer kar dopadel, čeprav je imel na voljo le ušiva zdrsljiva ščeneta, spust po 'belem govnu' je žal opravil stran od oči in kamer, ker smo v nasladi bele opojnosti zelo neodgovorno odbrzeli z vrha - je vsaj lahko povsem neovirano sestopal peš... ;)