Nad začuda dobro voznem, navadno zelo razbitem in blatnem kolovozu je naša mala četica kar dolgo korakala (Hja, eni 'čudaki' tovorijo celo smuči po gorah, mi smo pa kolesa! ;) vse do zasneženega sedla pod vršno piramido. Odlične razmere (Le po 'snegoledu' pod bajto in do planine še kako prav pridejo 'maximalna zažigala', ki jih je imel na svojem konjičku obute le Matej.) smo izkoristili za zelo dober spust, kjer nekaj padcev ob poskusu vožnje na meji ni manjkalo in 'naslednjič' (Enkrat, enkrat, enkrat... ;) odpeljemo vse. Luštno je bilo!