Snega dooolgo od nikoder, zatem ga pa zapade toliko, da sva ga lahko le na hitro potipala. Nad Lipanco najprej na varne Mrežce, ki so nama podarile luštno 'furo', posebno v strmem pršičastem gozdu; za konec pa še na Brda, ki pa so ponujala le skorjo, o kateri Marijana ni imela prav nobene lepe besede ('Jutri se tega ne grem več!'). (Ne samo) Meni se je sicer zdelo kar v redu, tudi do Pokljuke sva 'preživela'...