'Nejeverni' je dolgo razmišljal o tej prečki, nama jo je pa prijazni 'hudič' prišepnil kar na uho in sva le pogumno izkoristila milo zimo ter bila nagrajena s Prečenjem z veliko začetnico. Po uvodnem zasneženem vzponu sva sicer preklela gozdarje/planšarje/kmete, ker so v cesto uničili kilometer prečke, ki sva jo brezglavo iskala celo uro, zatem pa le sprejela dejstvo, da je cesta očitno nova in da je tudi najin spomin bolj slonovske sorte. O samem nepozabnem prečenju ne bi preveč pisala, zaključek nad Potočkom je bil pa spet razdejan in 100 vm potke je krvavo padlo za napredek, tudi brezpotno potko pod markirano so deloma zasuli s kamenjem. S takim načinom evropskega subvencioniranja cest po neokrnjeni gorski naravi (= razmetavanje z denarjem in naravo) se nam prav nič dobrega ne piše! Za zaključek sva se mimo narobe obrnjene Jame prav luštno zapeljala v Suknjič, ki sva ga v mrazu in vetru presneto dolgo časa pomerjala in končno le zavrgla v Žlebiček. Še kaj ni jasno? ;)