Matej se nama je dobesedno 'v naletu' (Rush ;) pridružil na verjetno letos še zadnji 'visokogorski' kolesarski avanturi, ki smo jo začinili z nama še neznanim spustom preko Čadrga, ki je strašno čudovit, pravi cukrček - z Marijano sva prav tako lušten vzpon po mulatjeri na planino Razor in prečnico do planine Kal spoznala že lani. Zaključek pod Čadrgom (nad njim tudi pelje označena potka) smo vdeli po mobilnem priporočilu. Sicer si nas vmes tudi malo zavedel, a smo turo vseeno uspeli končati še pred mrakom. Luka, hvala!

Glavna ovira tokrat ni bil teren, ne navzgor ne navzdol, tudi mokro ni bilo, le listja je bilo tako ohogromno, da je bilo odsekoma navzgor nemogoče peljati, navzdol je pa po globokem listju kar luštno šlo, tu in tam smo se v preglobokem tudi potapljali, posebno pri prečenjih grap, kjer se v listju skrije marsikatera ovira, luknja ali pa potke preprosto zmanjka. Ne samo potke, tudi kolesarja preprosto zmanjka v listju... ;)

Pod planino Kal smo ugledali manjši požar in smo ga po temeljitem odbdelovanju tudi uspeli pogasiti. Vmes smo modrovali, kako je lahko prišlo do samovžiga, ko je pa še med tednom pomalem rosilo, tako je ostala še 'čik' varianta, potem se je pa izkazalo, da na planino z motorjem! dostavljajo 'robo' in prav zaradi izpuhov se je listje tudi vžgalo. Brez komentarja. :(