Že na izhodišču sva bila pozna, zatem sva še pred začetkom pravega klanca 'pumpala' zadnji blažilec, pa zračnico, nato menjala zračnico, zraven nama je uspelo 'odnesti' zavorno ploščico, ki sva jo iskala celo večnost, zatem pa prav pametno le ugotovila, da je odneslo samo eno. Nato sva morala naštudirati, kako se ta vrag sploh nazaj vstavi, končno uspela, prišla z ogromno zamudo na vrh, se spustila po najini najljubši, za opis precej komplicirani varianti (v Pungert) in se čudno-prečudno izgubila nekje na kolovozu, ki se je končal sredi ničesar, čeprav se podnevi tam še nikoli nisva lovila, ker smer kar sama pripelje navzdol...