Brcanje čez Pusti gozd ni bilo v jesenskih barvah prav nič pusto, nadaljevanje po potki je bilo z nekaj 'ročnimi posegi' pravljično, sam zaključek po nemarkirani, a fantastično vozni mulatjeri pa neprekosljiv. Vzpon smo zaključili na sedlu Buja pod Žrdom, zatem smo se spustili naravnost v dolino in to po čudoviti potki, kjer nam je dan prijetno popestril prav gotovo 'najbolj kleni Rezijanec'. Za zbirko pesmi je dobil Prešernovo nagrado, ravno je zaključil s pisanjem prvega romana v rezijanščini, trenutno pa pridno ureja večjezični slovar rezijanščine, ki ta hip šteje nekje 500 gesel, prišel pa je do sredine črke a... ;)