Turo sta nam podarila Nejc in Boštjan, za vzpon sta izbrala čudovito in razgibano varianto po Z strani Mrzlega vrha (na V strani poteka dolgočasna 'cesta'), poležavali smo na razglednem Visoč vrhu, spust smo pa odslalomirali po grebenu v Tolmin: Gabrje, Skalca, Mrzli potok, Krn, Pretovč, Sleme, Visoč vrh, Sleme, Medrja, Pretovč, Školj, Vodel, Spotnica, Gabrje. Prav luštno je bilo!

Mulatjera nad Gabrjem je prav prisrčna in kot nalašč za vožnjo navzgor, le sam prehod preko Mrzlega potoka smo ubrali po 'težji' (beri nemogoči) varianti, pa tudi tik zatem nad macesnovim gajem smo sumljivo štrikali po senožetih, ampak vodiče se brez besed uboga! Nad vasjo Krn smo na sedlo Pretovč pribrcali po Poti miru, ki postreže z nekaj (pre)težkimi izzivi, zaključek vzpona na planino Sleme je lahak, a razgleden, za (dobesedno) posladek smo skočili še na razgledni Visoč vrh, kamor se je dalo malo celo peljati, sicer pa nekaj potiskanja ne škodi.

Po spustu z Visoč vrha smo po luštni travnati mulatjeri odpeljali na drugo stran grebena, se igrali 'preskoke' preko drsljive cevi, mimo planine Medrja še drugič pribrcali na Pretovč, odkoder smo spet prečili V pod grebenom Mrzlega vrha, na planini Školj smo se prekobalili preko grebena, poiskali prečnico z bodečo žico, takoj preverili, kakšen je padec preko nevarnega nebodigatreba (izgledalo je hudo, posledice pa zatem niti niso bile tako strašne ;) in že smo brcali na razglednem Vodelu. Po vratolomnem pogledu v Tolmin smo navzdol pikirali po strmih travah, se pregovarjali in pihali z biki, zatem pa bluzili po potkah, mulatjerah in kolovozih ter s pomočjo SOS le našli slapove Sopotnice in za nagrado poslušali, kako ropoče mlin, cin-cin!