Greben nad Ajdovščino, med Predmejo in Colom, naj bi bil kolesarski posladek, če se ga seveda pravilno lotiš, v nasprotnem pa bi znala biti potka 'Po robu' prava nadloga. Ker sva imela komunikacijske težave z gospodom Ekselenco, smo se slišali šele pod Otlico, kjer nama je prijazno izdal, da sva nit vdela z napačnega konca. Sicer do 'tamarja' pod Otliškim majem ni bilo kakšne hude sile, le na Dolski maj sva morala pogurati...

Po luštni in naporno vozni (tokrat je zaštrajkal 'tekoč' kamnit odsek) Resslovi cesti proti Predmeji ter še pred stikom z asfaltom desno in na travnik z angleško travco, kjer se greben prične. Na robu je odsekoma resnično pravljično, nama se tudi nikamor ni pretirano ljubilo, tako da sva raje poležavala na angleški travci, preverjala, če je bodeča žica prava, gledala za babami, stikala za polži, občudovala maje v juniju, plezala preko ograj in na špičaste vrhove ter neuspešno iskala okno.

Kot naročen nama je prišel mobilno prišepnjen spust z Otliškega okna, ki naj bi bil prav lahak. Začuda je bil začetek nekam čudno kamnito zavit, tako da nama ni šlo prav tekoče in tudi ne povsod v sedlu, nižje so naju težave tudi vseskozi pozdravljale, tako da sva morala večkrat ustaviti, da sva si oddahnila od prestanega 'šoka', prek nekaj mest sva pa kolo raje prenesla, kot da bi se pobila na skalah. Ampak lušten pa je tale spust, tako lušten, da ga bova ponovila, tokrat po nasvetu z grebenom s Cola. Tudi zaključek spusta ob Hublju je zanimiv, nekaj mostiščkov, stopnic in za konec še 'mega rejv zabava'...