Mangart (zaključna?)

Drage lekarniške maže niso Manjci prav nič zalegle, zato pa je čez noč 'zagrabila' krema (dobesedno) za krave. Zgleda, da veterinarji stvar bolje obvladajo, kajti hematom zjutraj ni bil več boleč in je 'ponosni' lastnici celo dovoljeval skoraj normalno hojo. Odločili smo se za kratko 'door-to-door' turo na Mangart, ki je postala tradicionalna M&M zaključna tura smučarske sezone. In pri zaključku bo, kot vse kaže, tudi ostalo :(

Namerno smo bili bolj pozni, saj smo glede na napoved in nizke temperature pričakovali globoko pomrznjen sneg, kar se je izkazalo za utopijo, saj je bil Mangart celo noč pokrit s kapo. Kljub temu so bile razmere vse do prehoda okoli mejnega vogala odlične in šele višje se je pričelo grdo udirati. Zato pa je bilo snega več kot dovolj, saj je bil snežni jezik neprekinjen vse do vrha Mangarta, ki smo ga dosegli po Zimski varianti z vstopom po Italijanski poti.

Nad popolnim belim morjem vse okoli nas se prav dolgo nismo zadržali. Začetek spusta ob grebenu je bil prav odličen, saj je bil sneg tam trd, a fino 'grifig', nižje se je pa hitro spremenil v beli gnoj, tako da smo opustili misel na dodatek...

Poligon pod Kaninom

Lani smo ob obisku Kaninskih podov opazili informativno tablo za MTB progo, ki so jo uredili na (nekdanji) peš poti, katera se s ceste nad postajo B spušča v Plužno. Tako smo s seboj pripeljali tudi kolesa, da lepega dneva ne bi bilo prehitro konec. Po slabi uri pritiskanja na pedala smo prišli na 'start' proge, za katero se nam niti ni sanjalo, kaj lahko pričakujemo. Dodatno so se nam celoten vzpon po glavi motali trije 'vesoljsko' zaščiteni kolesarji s težkimi kravicami pod sabo, ki so ravno zaključili s spustom. Zgoraj na tabli so naštete modra (lahka), rdeča in črna (težka) varianta, ki je bila opremljena s številko 112, kar nam je le dalo misliti, kakšne težave lahko pričakujemo ;)

Takoj na prvem razcepu smo navkljub 'obljubljeni' zadržanosti povsem pričakovano zavili za črnim in po luštnem mostičku zavrli pred čudno spako, ki smo jo spoznali za skakalnico. Nasploh je bilo nižje še nekaj črnih skakalnic, ki smo se jim lepo izognili, razen ene manjše, ki nas je spustila čezenj, ne da bi zatem morali zavrteti mobilca. Izkazalo se je, da je rdeča linija, ki smo se jo zatem ob manjšem firbcanju črnine dosledno držali, kar pravšnja za nas in glede na težavnostno lestvico bi ji ustrezala ocena S6 z mesti S7...