Še en dan mučenja mi ni prav nič dišalo, pasja tura bo kar pravšnja, na kolesu palec ne igra vidne vloge in tudi ljubilo se nama ni nič prida. Dvakrat sva na Pasjo ravan že vozila, po Sovpatu gor, prek Bukovega vrha dol. Tokrat sva raziskovala gozdni greben vzporedno s Sovpatom navzgor na Valterski vrh. Spodaj sva ujela primeren travnati kolovoz, prestopila čez dve žici do gozda, kjer se navzgor pne precej strm kolovoz. Midva sva ga takoj zapustila naravnost/desno navzgor po še hujši potki, ki je bila bližnjica. Še višje sva prav tako odvila po še za stopnjo hujši singli levo na greben, po katerem sva potem pribrcala do slikovitega Filipa&Jakoba. Za ponavljalce, stvar je hudo strma in tudi polna kolesarskih min, tako da je potrebno kolo večkrat ročno prestaviti/poriniti - drugače pa je potka zelo luštna. Od cerkve sva se po gozdni cesti spustila navzdol do potoka Sovpat in nadaljevala po najini normalki.