"Kaj tri ure sva hodila samo zato, da sva ugledala kopni skok!" sva nad Jezerom pod Vršacem glasno zajamrala ob pogledu na presneto kopen prehod, kjer se ločita smeri na Kanjavec in Poprovec (J rama Kanjavca). Smer s Poprovca sva že smučala, tako da sva imela oči le za bistveno zahtevnejši Kanjavčev Aerotik, ki je ocenjen s VI-, S6+, 500 m. Tako visoko uradno ocenjenih smeri še nisva vozila...

Nad jezerom (2050 m) sva lahkotno potegnila naravnost navzgor do zapore (2250 m), kjer je razcep smeri. V levo sva se oklenila zalite rampe, ki naju je dostavila tik pod vrh skoka, kjer sva morala par metrov po nič kaj strmi skali, travi, snegu in celo nekaj kvazi ledu se je našlo. "To bi se pa dalo tudi s smučmi poštamfati!" sva presenečeno zaključila na veliki vesini nad skokom in nadaljevala proti ključnemu delu smeri, ki naj bi postregel z zelo strmim in zračnim prehodom diagonalno desno na vršne vesine. Prečnica/rampa je bila sicer strma, a tako zelo pa spet ne, saj 50° verjetno ni dosegla, zračna tudi ni bila tako astronomsko, za boljši občutek ima daleč spodaj celo prav lep iztek - kopanje v jezeru ;)

Ob 10:00 je bil sneg na Z strani še pomrznjen, a je bila snežna odeja čudovito 'speglana' s površinskim dodatkom drobnih, primrznjenih 'bunkic', kar je pomenilo optimalno podlago za smučanje, saj v takem robniki odlično zagrabijo, sneg prijetno škripa in za povrhu se še kadi za smučmi. Manjca ni bila čisto prepričana, sam pa sem v enem samem uživaškem zamahu odsmučal navzdol po res čudoviti smeri, ki je premogla vse lastnosti 'prijaznih' petic in taka je tudi najina predlagana ocena, V. V primerjavi je recimo najina smer s Triglava v vseh ozirih bistveno zahtevnejša od Aerotika.

Zamenjal sem orodje in odšibal teh 300 m še navzgor, kjer sem na vrhu Kanjavca z žarom ponujenega smučarskega užitka brez težav prepričal tudi nejevernico, tako da sva v drugo družno odsmučala navzdol po smeri. Vršni del skoka sva zatem res brez težav poštamfala, oddrsnila po vmesni zaplati, prestopila do rampe in odsmučala pod skok, kjer je sneg že odjenjal. Še nad jezerom sva odvila po kar strmo nagnjeni prečnici levo pod Poprovcem, pričakovala vijuganje po Dolini Triglavskih jezer, a sva se morala začuda skoraj povsod pridno porivati. Tudi za posebne estetske užitke bova morala smučanje Za jezeram ponoviti v globoki zimi, ko je vse še debelo pod snegom, po možnosti z malo puhca na trdi podlagi... ;)

Takole sva pohajkovala: Blato - Pri Jezeru - Dedno polje - Za Kopico - Vrata - Z stena Kanjavca, Aerotik - Za jezeram - Štapce - Ovčarija - Dedno polje - Pri Jezeru - Blato. Enkrat je bilo pošteno špičasto, a niso bile vile, ostalo pa mehko zaobljeno, pa ni bila lopata ;)