18.3.2007: Z ostrimi robniki po Župančičevi in z mehkobo po Butinarjevi grapi Male Mojstrovke
Manjci je 'tehnika' še vedno štrajkala, sam sem bil zjutraj tudi povsem sesut in sva hudo pozno pripeljala na Vršič - izhodišče za nas, največje lenuhe. Skočila sva v popolne stopničke Župančičeve smeri, ki je bila lepo zalita in kjer podlaga začuda ni niti najmanj popustila, tudi ob enajstih ne, ko sem začel s smučanjem. Z vrha Male Mojstrovke par deset metrov do izstopa, kjer sem v presneti megli z desne zasmučal čez 'opast', oddrsal za občutek, naredil par napetih zavojev in že sem bil v ključnem delu spusta. Najbolj strmemu delu smeri, ki je bil ozek le dober meter in pol, 'razrit' s stopinjami in pomrznjeno trd, sem se zgoraj še izmaknil po še bolj strmemu robu na desni strani, zatem prečil v ožino in se s pomočjo cepina neugledno zbasal skozenj. Nižje je šlo še vedno zračno, a zelo luštno do rampe, po njej uživaško do spodnje grape in po njej začuda brez težav do vznožja stene, saj je bila vmesna kratka ožina povsem tekoče 'oddrsljiva'. (Župančičeva smer, IV, zgoraj S5, 400 m)
Za posladek sva se odločila še za nekaj bolj strmo Butinarjevo grapo, ki je bila tokrat za vzpon popolnoma zalita in prav tako opremljena s 'tekočimi stopnicami'. Kar nisva se mogla načuditi, kako 'položno' je izpadla v primerjavi z začetkom zime, ko sva se obema skokoma umaknila na strmi levi strani. Dodatno je snežna podlaga med vzponom lepo odjenjala in sem grapo poskusil tudi presmučati, čeprav zgornji skok za spust še ni bil dovolj zalit. Zgoraj je bilo vijuganje zelo prijetno, zatem je šlo malo po globokemu 'gnoju' in že sem bil nad skokom. Sprva sem ga nameraval preskočiti (2- m), a me je ženska 'sladko' prepričala, da bo lažje preko skal in trav na (od spodaj) levi strani. Žal sem se (kot je grda moška navada od Adama naprej ;) dal zapeljati in zatem hudo preklinjal, ko sem tako usrano in za nameček še povsem negotovo goljufal navzdol. Skok bi bil bistveno lažji in tudi bolj varen, podlaga spodaj je bila pa primerno mehka - ampak je že tako, da se je na strmini težko odlepiti od tal. Nižje je bilo smučanje tudi zelo luštno, čez ustrezno zalit spodnji skok je šlo brez težav, iztek pa zaradi razritosti pretiranih užitkov ni več dopuščal. (Butinarjeva grapa, IV+, mesto S5, 200 m)
|